Izjava o stanju naroda in države

Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je 27. septembra 2011 na konstitutivni seji za mandat 2011 - 2015 sprejel IZJAVO O STANJU NARODA IN DRŽAVE.

Zveza združenj borcev za vrednote NOB je zaskrbljena nad sedanjim stanjem slovenske družbe in države. Družbena stiska, v kateri se vsevprek oglašajo pogrebni preroki, nezaupanje in medsebojno obtoževanje, odrinjenost ljudi od upravljanja javnih zadev, gospodarske težave z nepojmljivim upadom poslovne morale in globalna kriza, ki nas je oplazila, utegnejo na daljši rok načeti našo nacionalno in družbeno substanco bolj, kot se zdi ta trenutek verjetno. ZZB za vrednote NOB se ne pridružuje sedanji histeriji, kar pa ne pomeni, da je nima za nacionalno skrajno nevarne. Zato se tudi oglaša s tem sporočilom.

Če izvzamemo zunanje, gospodarske, zaposlitvene in podobne vzroke ter (pre)pogoste stečaje, tiste delodajalce, ki čedalje manj skrivajo svoje »kapitalsko - ljudožerske« namere, brezbrižnost do družbene in siceršnje nemorale, zakonodajno slabo opremljeni novi kapitalizem in podobno, so pospeševalci nevrotičnega in neplodnega družbenega stanja predvsem:
- volilni sistem, ki zgolj krepi strankokratske vzvode modi in strankarske voditelje;
- politične elite, ki v medsebojnem prerivanju za oblast rinejo ob rob skupne koristi; s sovražnim govorom zastrupljajo odnose med ljudmi; z manipulacijami, potvorbami in lažmi diskreditirajo politiko; z zlorabo institucij pospešujejo erozijo demokratičnega sistema;
- zloraba institucij parlamentarne demokracije (obsedenost z referendumi, obstrukcijo, interpelacijami, itd.), ki se uporablja za strankarske obračune in otežuje vladanje v razburkanem času;
- lažni moralisti, ki za sklicevanjem na etične norme skrivajo lastno nemoralno početje;
nekateri mediji (blogi, twiterji, televizija, pa tudi nekateri tiskani mediji), ki se prodajajo z napihnjenim katastrofizmom brez ozira na družbeno odgovornost.

V takšnih razmerah pomanjkanje kakr5nekoli pozitivne vizije, zgolj sprotno preživetje, ustvarja v ljudeh boleč občutek, da slovenska družba razpada. Podoba današnje Slovenije je v resnici protislovna:
- Dve tretjini prebivalstva sta po anketah zadovoljni s svojim gmotnim položajem, nič manj ljudi pa hkrati izraža globoko nezadovoljstvo in razočaranje nad razmerami;
- Slovenija izkazuje v Evropi relativno najbolj enakomerno razdelitev osebnih dohodkov, »tajkunstvo« pa je hkrati resna družbena rakotvorba. Pri tem je prag revščine v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, hkrati se posplošeno zaostruje problem marginalizacije revnih;
- Slovenija spada med evropske države z relativno manjšo javno zadolžitvijo, odplačevanje dolgov pa je že grožnja stabilnosti;
- V Sloveniji ljudje še vedno skrbno varčujejo, bančni sistem v svojem »krču« pa tega denarja ne usmerja v produktivne investicije;
- Slovenija povečuje izvoz na zahtevne trge, hkrati pa nekonkurenčna podjetja zahtevajo subvencije namesto prestrukturiranja;
- Slovenija ima nižjo splošno stopnjo brezposelnosti kot mnoge evropske države, hkrati pa dostop mladih do delovnih mest predstavlja resen problem bodočnosti slovenstva.

Dobrega in slabega ne vidimo kot celote, kot da slovenska samopodoba tega ne mara. Skupnost brez stvarne samopodobe pa je skrajno ranljiva, najsi gre za narod ali državo. Brez nje niti resnična demokracija ni mogoča.

Ta dejstva in spoznanja kličejo po premišljenih in pogumnih ukrepih za demokratično in uspešno Slovenijo:
- Vzpodbujati je treba gospodarske dejavnosti, ki z razvojem visokih tehnologij vključujejo človeški, predvsem mladi intelektualni kapital;
- V okviru EU moramo na lastnih gospodarskih temeljih in z vizijo svoje prihodnosti skrbeti za preživetje in svojo kulturo; med drugim smo dolžni misliti tudi na samooskrbo s hrano, na življenjsko okolje in trajnostni razvoj;
- Visoki dohodki in bogato premoženje naj bodo progresivno obdavčeni; kot država naj porabimo, kolikor ustvarimo; zunanja zadolžitev mora biti v mejah vzdržnosti;
- Zakoni naj končajo ekscesno prevzemanje in ukinjanje družb na hrbtih delavcev;
- Poslanci naj bodo »predstavniki ljudstva«, ne zgolj strank, volivci naj dobijo možnost voliti ljudi, ki jim zaupajo, ne pa strankarskih seznamov; to je lahko tudi pravo vprašanje za referendum;
- V šolah in v javnosti je treba sistematično negovati samopodobo slovenstva, kakršno so premogle generacije okrog leta 1848, kasneje Maistrovi borci in TIGR, Slovenija v OF 1941 - 1945 in ob osamosvojitvi 1991. To je bila predvsem samopodoba ustvarjalnega, pogumnega in dejavnega slovenstva, v katerem ni prostora za moralno in politično zlorabo zaslug.

Glavni odbor ZZB za vrednote NOB želi ob tem še enkrat spomniti na poziv k medsebojni pomiritvi, k čemur sta nas leta 1990 v osamosvojitvenih dogajanjih pozvala tako odhajajoče kot tudi novo Predsedstvo republike na znani slovesnosti v Kočevskem Rogu. Zato ob spoštovanju zgodovine zavračamo zlorabo »sprave« za revizijo zgodovine.

V vsakem človeku je upanje in vsak človek je upanje za skupno prihodnost. Potrebujemo pa modro politiko z vizijo, ki bo ta upanja zlila v skupno voljo in moč. Zato zahtevajmo od vseh, ki se bodo potegovali za oblast, da pred volitvami javno razgrnejo podrobne nadrte, kako in s čim bodo upravljali državo kot del EU in kako bodo ljudem povrnili voljo do sodelovanja v skupnih zadevah.

Problemi, ki so pred nami, niso razlog za preplah in beg v abstinenco. Ljudska demokracija, ki si jo je zapisala v svoj program Osvobodilna fronta, zahteva aktivno udeležbo državljanov v narodovi usodi ne samo na volitvah, ampak tudi v vsakodnevni praksi. Zato pozivamo članstvo in širšo javnost, da z aktivnim posegom v politično dogajanje pripomore k demokratični premostitvi sedanjih težav in k ohranitvi pravne in socialne države.

V takšnih razmerah pomanjkanje kakr5nekoli pozitivne vizije, zgolj sprotno preživetje, ustvarja v ljudeh boleč občutek, da slovenska družba razpada. Podoba današnje Slovenije je v resnici protislovna:
- Dve tretjini prebivalstva sta po anketah zadovoljni s svojim gmotnim položajem, nič manj ljudi pa hkrati izraža globoko nezadovoljstvo in razočaranje nad razmerami;
- Slovenija izkazuje v Evropi relativno najbolj enakomerno razdelitev osebnih dohodkov, »tajkunstvo« pa je hkrati resna družbena rakotvorba. Pri tem je prag revščine v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, hkrati se posplošeno zaostruje problem marginalizacije revnih;
- Slovenija spada med evropske države z relativno manjšo javno zadolžitvijo, odplačevanje dolgov pa je že grožnja stabilnosti;
- V Sloveniji ljudje še vedno skrbno varčujejo, bančni sistem v svojem »krču« pa tega denarja ne usmerja v produktivne investicije;
- Slovenija povečuje izvoz na zahtevne trge, hkrati pa nekonkurenčna podjetja zahtevajo subvencije namesto prestrukturiranja;
- Slovenija ima nižjo splošno stopnjo brezposelnosti kot mnoge evropske države, hkrati pa dostop mladih do delovnih mest predstavlja resen problem bodočnosti slovenstva.

Dobrega in slabega ne vidimo kot celote, kot da slovenska samopodoba tega ne mara. Skupnost brez stvarne samopodobe pa je skrajno ranljiva, najsi gre za narod ali državo. Brez nje niti resnična demokracija ni mogoča.

Ta dejstva in spoznanja kličejo po premišljenih in pogumnih ukrepih za demokratično in uspešno Slovenijo:
- Vzpodbujati je treba gospodarske dejavnosti, ki z razvojem visokih tehnologij vključujejo človeški, predvsem mladi intelektualni kapital;
- V okviru EU moramo na lastnih gospodarskih temeljih in z vizijo svoje prihodnosti skrbeti za preživetje in svojo kulturo; med drugim smo dolžni misliti tudi na samooskrbo s hrano, na življenjsko okolje in trajnostni razvoj;
- Visoki dohodki in bogato premoženje naj bodo progresivno obdavčeni; kot država naj porabimo, kolikor ustvarimo; zunanja zadolžitev mora biti v mejah vzdržnosti;
- Zakoni naj končajo ekscesno prevzemanje in ukinjanje družb na hrbtih delavcev;
- Poslanci naj bodo »predstavniki ljudstva«, ne zgolj strank, volivci naj dobijo možnost voliti ljudi, ki jim zaupajo, ne pa strankarskih seznamov; to je lahko tudi pravo vprašanje za referendum;
- V šolah in v javnosti je treba sistematično negovati samopodobo slovenstva, kakršno so premogle generacije okrog leta 1848, kasneje Maistrovi borci in TIGR, Slovenija v OF 1941 - 1945 in ob osamosvojitvi 1991. To je bila predvsem samopodoba ustvarjalnega, pogumnega in dejavnega slovenstva, v katerem ni prostora za moralno in politično zlorabo zaslug.

Glavni odbor ZZB za vrednote NOB želi ob tem še enkrat spomniti na poziv k medsebojni pomiritvi, k čemur sta nas leta 1990 v osamosvojitvenih dogajanjih pozvala tako odhajajoče kot tudi novo Predsedstvo republike na znani slovesnosti v Kočevskem Rogu. Zato ob spoštovanju zgodovine zavračamo zlorabo »sprave« za revizijo zgodovine.

V vsakem človeku je upanje in vsak človek je upanje za skupno prihodnost. Potrebujemo pa modro politiko z vizijo, ki bo ta upanja zlila v skupno voljo in moč. Zato zahtevajmo od vseh, ki se bodo potegovali za oblast, da pred volitvami javno razgrnejo podrobne nadrte, kako in s čim bodo upravljali državo kot del EU in kako bodo ljudem povrnili voljo do sodelovanja v skupnih zadevah.

Problemi, ki so pred nami, niso razlog za preplah in beg v abstinenco. Ljudska demokracija, ki si jo je zapisala v svoj program Osvobodilna fronta, zahteva aktivno udeležbo državljanov v narodovi usodi ne samo na volitvah, ampak tudi v vsakodnevni praksi. Zato pozivamo članstvo in širšo javnost, da z aktivnim posegom v politično dogajanje pripomore k demokratični premostitvi sedanjih težav in k ohranitvi pravne in socialne države.