Ocena dela KoDVOS 2008-2009

Skladno z dogovorom organizacij podpisnic dogovora o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij in o usklajevanju (koordiniranju) dejavnosti teh organizacij se je s 30. junijem 2009 iztekel enoletni mandat za vodenje koordinacije, ki so ga organizacije podpisnice zaupale Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije. S 1. julijem 2009 je vodenje koordinacije prevzela Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Ob tej priložnosti je koordinacijski odbor ocenil svojo dejavnost, zlasti pa izkušnje iz delovanja v prvem letu usklajevanja dejavnosti domoljubnih in veteranskih organizacij in pri delu usklajevalnega odbora.
1. Namen povezovanja domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije

V Sloveniji deluje več organizacij, ki povezujejo vojne veterane, vojne invalide, borce in udeležence NOB Slovenije 1941-45, branitelje samostojnosti, neodvisnosti in suverenosti Republike Slovenije, strokovnjake iz obrambnega področja, domoljube in rodoljube, ki ohranjajo, negujejo in zagovarjajo zgodovinske vrednote in tradicije, ki so jih izbojevale starejše in prejšnje generacije ter si vsaka po svojih močeh in skladno s cilji in nameni delovanja prizadevajo za ohranitev vrednot v narodovem spominu, za krepitev domoljubja in zavesti o pripadanju narodu in domovini ter za krepitev obrambnih sposobnosti Republike Slovenije.

Te organizacije predstavljajo organizirani del civilne družbe, so nevladna združenja občanov, registrirane po zakonu o društvih in delujejo v javnem interesu.

Na pobudo Društva MORiS Kočevska Reka, ki jo je podprl predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Tűrk, so se Zveza društev General Maister, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Društvo (sedaj že zveza) MORiS Kočevska Reka dogovorile o sodelovanju in o usklajevanju svoje dejavnosti ter uresničevanju ciljev, ki so skupnega pomena. Ti cilji so opredeljeni v 2. točki dogovora o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, ki so ga predstavniki organizacij podpisali 16. septembra 2008 na slovesni prireditvi v Uradu predsednika Republike in v navzočnosti predsednika Republike ter predstavnikov državnih organov.

Med glavnimi cilji in nalogami so v dogovoru o sodelovanju opredeljeni zlasti ohranjanje in uveljavljanje domoljubja in domoljubnih vrednot; ohranjanje in negovanje spomina na prelomne trenutke v boju za slovenski narod in domovino; ohranjanje vrednot ustvarjenih v bojih za osamosvojitev Slovenije skozi zgodovino; prizadevanje za mir v svetu in prizadevanje za uveljavljanje splošne deklaracije o človekovih pravicah.

Ti cilji in naloge so izhodišče za načrtovanje usklajene dejavnosti organizacij podpisnic dogovora za njihovo uresničevanje, še zlasti pa izhodišče za načrtovanje dela koordinacijskega odbora in nalog, ki jih domoljubne in veteranske organizacije izvajajo s skupnimi močmi.

2. Načela sodelovanja domoljubnih in veteranskih organizacij povezanih v koordinacijo

V dogovoru o sodelovanju je poudarjeno, da so vse organizacije enakopravne, da se bodo menjavale v vlogi koordinatorja, da se v koordinacijskem odboru odločitve sprejemajo s soglasjem (konsenzom), da vsaka organizacija samostojno, skladno s svojim poslanstvom, načrtuje in izvaja svoje cilje in naloge, koordinacijski odbor kot skupni organ in predstavnik povezanih organizacij pa v svojem programu dela načrtuje le naloge skupnega pomena, ki jih predlagajo posamezne organizacije, koordinacijski odbor pa s soglasjem uvrsti v program in določi izvajalce.

Načela enakopravnosti, soglasnega sprejemanja odločitev in rotiranja pri vodenju koordinacije so dosledno zapisana v poslovniku o načinu dela koordinacije, ki je bil, kot se spodobi, sprejet soglasno. Dosledno spoštovanje in uveljavljanje teh načel v praksi zagotavlja uspešno sodelovanje organizacij z različnimi poslanstvi, ki niso formalno povezane v zvezo zvez in društev, temveč ohranjajo vsaka zase svojo samostojno vlogo in položaj v slovenski družbi, za skupne projekte pa se odločajo po tehtnem premisleku in združujejo voljo in moči pri njihovi realizaciji.

Na podlagi izkušenj iz enoletnega usklajenega delovanja lahko ocenimo, da smo se prav odločili tako glede izbora ciljev in nalog, ki jih uresničujemo, kot tudi glede načina odločanja pri sprejemanju programa dela.

3. Dejavnost koordinacije v prvem letu delovanja

Dogovor o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij je bil podpisan 16. septembra 2008, vendar to ni dejanski začetek sodelovanja. Posamezne organizacije so že zdavnaj prej bolj ali manj intenzivno sodelovale na različnih področjih. Naj omenimo samo socialno-humanitarno dejavnost, vzdrževanje in graditev spomenikov, ohranjevanje zgodovinskih vrednot, spominske prireditve (vse v okviru delovanja socialno-humanitarne Ustanove Franc Rozman-Stane), partnerstva pri izgradnji Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Velikem Cerju, skupne prireditve ob obletnicah pomembnih zgodovinskih dogodkov in drugo. Na ravni območnih organizacij so se dogovorile in podpisale listine o sodelovanju. ZZBV NOB Slovenije, ZVVS in ZDVIS pa so podpisale protokol o medsebojnem sodelovanju in usklajevanju stališč o delovanju v Svetovni federaciji veteranov in njenih organov.

Dogovor o ciljih, nalogah in načelih sodelovanja ter usklajevanja dejavnosti je vsekakor pomemben mejnik v sodelovanju organizacij, ki predstavlja novo kvaliteto v odnosih med organizacijami in povezuje večje število domoljubnih in veteranskih organizacij s podobnimi programi delovanja.

Dogovor o sodelovanju je sad spoznanja, da so zgodovinske vrednote dediščina vseh generacij in da so vse domoljubne in veteranske organizacije dolžne delovati v smeri razvijanja in utrjevanja zavesti, da je potrebno vse pozitivne vrednote zagovarjati in jih ohranjati v narodovem kolektivnem spominu ter da je potrebno gojiti ponos na vrednote – pridobitve, ki so skozi zgodovino izbojevane, še zlasti pa na dela in pridobitve v zadnjih sto letih naše zgodovine.

Od junija 2008 do junija 2009 se je koordinacijski odbor sestal desetkrat. Petkrat se je odbor sestal pred podpisom dogovora, petkrat pa po podpisu. Razmeroma veliko število sestankov predstavnikov domoljubnih in veteranskih organizacij v fazi dogovarjanja o ciljih in vsebini sodelovanja, o odnosih med organizacijami podpisnicami dogovora ter položaju, vlogi in nalogah koordinacije dokazuje, kako resno so organizacije pristopile k oblikovanju dogovora o sodelovanju.

Tudi v tej fazi so bila na dnevnem redu aktualna vprašanja oziroma naloge, kot so priprave posveta o identiteti Slovenske vojske med tradicijo in sedanjostjo, dogradnja Spomenika braniteljem slovenske zemlje in nekatere druge zadeve, ki so po podpisu dogovora zapisane v program dela koordinacije. Po podpisu dogovora je koordinacijski odbor na 6. sestanku sprejel program dela za leto 2008, na 10. sestanku pa program dela za leto 2009 in poslovnik o načinu dela koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije.

V Programu dela za leti 2008 in 2009 si je koordinacija zastavila naloge skupnega pomena in interesa. Poglavitne med temi nalogami so:
- sodelovanje koordinacije v pripravah in pri izvedbi posveta o domoljubju;
- izgradnja Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Velikem Cerju in ureditev muzejske zbirke v njem;
- spominske prireditve ob dnevu spomina na mrtve pri osrednjih spomenikih žrtvam 1. svetovne vojne, NOB in vojne za Slovenijo 1991 na ljubljanskih Žalah in pri spomeniku talcem v Gramozni jami;
- udeležba praporov domoljubnih in veteranskih organizacij na prireditvah v počastitev državnih praznikov;
- (so)financiranje delovanja in programov dejavnosti domoljubnih in veteranskih organizacij iz državnega proračuna;
- obeležitev 21. septembra – mednarodnega dneva miru;
- ocena pravnega statusa in položaja vojnih veteranov in žrtev vojne za Slovenijo – pripraviti pobude oziroma predloge za spremembe in dopolnitve ustreznih t.i. vojnih zakonov;
- pripraviti pobudo za uvedbo domoljubne in rodoljubne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih procesih mladih v šolah in pripadnikov Slovenske vojske;
- sprejemanje odločitev glede vključevanja drugih organizacij v KoDVOS.

Nosilno vlogo pri realizaciji nalog imajo posamezne organizacije. Koordinacija sprejema izhodišča za pripravo prireditev in usklajuje dejavnost. Pri komuniciranju z državnimi organi in drugimi se koordinacija pojavlja kot skupni predstavnik povezanih organizacij.

Poslovnik o načinu dela koordinacije temelji na dogovoru o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij. Poslovnik ureja; organizacijo in način dela koordinacije; odnose med organizacijami; medsebojne obveznosti; obveznosti organizacije, ki vodi koordinacijo; naloge in cilje delovanja koordinacije; vključevanje novih organizacij; načrtovanje dela; zaporedje vodenja koordinacije; sklicevanje in vodenje sestankov; pripravljanje gradiva za obravnavo; zastopanje koordinacije v odnosih z državnimi organi, javnostjo in drugimi organizacijami; javnost dela in še nekatere druge zadeve. Pravila igre, ki so zapisana v poslovniku, zlasti pa poudarjena enakopravnost in soglasnost odločanja oziroma sprejemanja stališč in sklepov, so jamstvo za uspešno delovanje koordinacije.

Koordinacija se v tem obdobju ni ukvarjala le sama s seboj. Poleg poslovnika in programa dela je največ časa namenila obravnavi naslednjih zadev:

1. Priprava izhodišč za posvet o identiteti Slovenske vojske oziroma pogovora ali posveta na temo domoljubje in Slovenci.
2. Dogradnja spomenika braniteljem slovenske zemlje in ureditev muzejske zbirke v objektu spomenika.
3. Priprava osrednjih spominskih slovesnosti s polaganjem vencev k pomnikom padlim in drugih žrtev 1. svetovne vojne, NOB, vojne za Slovenijo 1991 in talcem na Ljubljanskih Žalah.
4. (So)financiranje veteranskih in domoljubnih organizacij iz državnega proračuna).
5. Zastopanost koordinacije v odboru Vlade za državne prireditve.

Kaj smo v zvezi s temi zadevami dosegli?

1. Posvet oz. pogovor o vprašanju domoljubja in Slovencev je potekal 22. junija 2009 pri predsedniku RS dr. Danilu Türku. Prvotna zamisel o posvetu na temo identitete Slovenske vojske se je močno spremenila. Po razgovorih z načelnikom Generalštaba in njegovimi sodelavci, ministrico za obrambo, predsednikom in sekretarjem Državnega sveta, sodelavcem predsednika Republike in uglednimi znanstveniki je ugotovljeno, da o identiteti Slovenske vojske v danih razmerah ni primerno razpravljati, ker je bilo od samega začetka v ospredju domoljubje, vojska pa je samo ena od struktur, ki je pozvana, da izvaja domoljubno vzgojo. Nosilno vlogo v pripravah posveta je imela v koordinaciji Zveza društev General Maister, ki je bila tudi pobudnik posveta.

2. Pobudnik izgradnje Spomenika braniteljem slovenske zemlje je Društvo TIGR Primorske. Partnerji so nekatere veteranske in domoljubne organizacije. Nosilni partner je Občina Miren Kostanjevica, ki je v gradnjo spomenika doslej vložila 300.000 EUR svojih lastnih sredstev za poplačilo storitev gradbenemu podjetju – izvajalcu del. Ta znesek pomeni nenamensko porabo sredstev občinskega proračuna, zato jih mora občini nekdo povrniti. Ni pa povsem jasno, kdo bo denar zagotovil.

O izgradnji spomenika in muzejske postavitve v njem je koordinacija razpravljala na več sestankih. Predstavniki organizacij so se udeležili posveta o vsebini muzejske postavitve, ki ga je sklical zgodovinar in sodelavec SAZU dr. Branko Marušič. Koordinacija je pisno zaprosila predsednika Vlade, da se zagotovijo finančna sredstva za dogradnjo spomenika.

Delegacija koordinacije (predsedujoči, predsednik Društva TIGR Primorske in župan Občine Miren Kostanjevica) se je pogovarjala o zagotovitvi finančnih sredstev s skrbnikom v Ministrstvu za kulturo g. Silvestrom Gabrščkom. V pogovoru je ugotovljeno, da Ministrstvo za kulturo (torej Vlada in država) ni partner pri gradnji spomenika, da ni sklenilo pogodbe, niti ni uradno prevzelo finančne obveznosti. Ugotovljeno je tudi, da ministrstvu (Vladi) ni predložen kompleten elaborat izgradnje spomenika muzeja in njegovega koriščenja.

Zataknilo se je tudi pri postavitvi muzejske zbirke v objektu pomnika. Idejna zasnova je med podpisniki sporazuma o partnerstvu in sodelovanju sprejeta, ni pa pripravljen elaborat projekta.

Organizacije povezane v koordinacijo so zainteresirane, da se začeta gradnja spomenika dokonča in da se uredi muzejska postavitev skladno s sprejeto idejno zasnovo.

Z namenom, da se ugotovi dejansko stanje in sprejme dogovor o nadaljnjih ukrepih za realizacijo tega projekta je koordinacija predlagala županu Občine Miren Kostanjevica, ki je nosilec projekta, da skliče sestanek predstavnikov vseh pravnih oseb, ki sodelujejo pri gradnji spomenika muzeja braniteljem slovenske zemlje. Sestanek je bil 21. julija 2009.

3. Skupne spominske slovesnosti s polaganjem vencev pri spomenikih padlim in drugim žrtvam prve svetovne vojne, NOB Slovenije 1941-45, vojne za Slovenijo 1991 in spomeniku talcem v Gramozni jami so ob dnevu spomina na mrtve v letu 2008 prvič pripravile vse domoljubne in veteranske organizacije ter Mestna občina Ljubljana ob udeležbe gardne enote Slovenske vojske in Državnega protokola.

Med člani organizacij in v javnosti je bil skupni poklon delegacij koordinacije v počastitev spomina na padle in žrtve vojn dobro sprejet.V koordinaciji sta priprave in izvedbo te naloge izvedli Združenje Sever in ZVVS.

V programu dela koordinacije za leto 2009 je predvideno, da se spominu na padle v vojnah in žrtvam vojn poklonimo na podoben način. Koordinacija bo predlagala Slovenski vojski in Policiji, da se vključita v ta projekt.

4. V koordinaciji ocenjujemo, da sofinanciranje domoljubnih in veteranskih organizacij iz državnega proračuna ni urejeno po enotnih merilih, da so Društvo TIGR Primorske, ZZBV NOB Slovenije, ZDVIS, ZVVS in Združenje Sever vključene v shemo financiranja iz državnega proračuna pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ZČS pa je na financiranju pri ministrstvu za obrambo. Zveza društev General Maister in Društvo MORiS Kočevska Reka uradno nista vključena v sisteme financiranja iz državnega proračuna. Glede na to, da vse te organizacije delujejo v javnem interesu, menimo, da je potrebno sistemsko urediti financiranje njihovega delovanja. Zato je koordinacija uradno predlagala ministru za delo, družino in socialne zadeve, da se to uredi in da določi merila (kriterije) za financiranje. Koordinacija je pripravljena sodelovati pri tem. Sestanek bo 25. septembra 2009.

5. V vladni odbor za državne proslave je imenovan g. Mitja Jankovič, generalni sekretar ZVVS, ki po dogovoru zastopa interese domoljubnih in veteranskih organizacij povezanih v koordinacijo. Koordinacija je sklenila, da se zahtevki in predlogi, ki jih organizacije naslavljajo na odbor za proslave, predhodno uskladijo na koordinaciji.

6. V preteklem letu v krog podpisnic dogovora o sodelovanju nismo sprejeli drugih organizacij. Združenje slovenskih vojaških gornikov, ki je sicer povezano v ZČS, je izrazilo interes za vključitev. Koordinacijski odbor je mnenja, da so organizacije, ki so povezane in delujejo znotraj organizacij podpisnic dogovora, že povezane v koordinacijo.

7. Prizadevali si bomo, da se naloge iz programa dela za leto 2009 tudi uresničijo.