Redna letna skupščina

Združenje Sever je imelo 25.03.2009, v Kongresnem centru hotela Mons v Ljubljani, redno letno skupščino, katere se je udeležilo 111 delegatov iz vseh policijskih veteranskih društev Sever. Delegati so ocenili delo v letu 2008 in sprejeli programske usmeritve za letošnje leto.
Skupščina je delno spremenila statut. Spremenjene so določbe o položaju generalnega sekretarja, ki po novem ni več funkcionar, ni član upravnega odbora, imenuje pa ga upravni odbor.

Skupščina je razrešila generalnega sekretarja Franca Bevca, ki je odstopil že pred tremi meseci.

Dejavnost v letu 2008

Leto 2008 je bilo za vojne veterane običajno leto, brez posebnih dogodkov in okroglih obletnic. Še najbolj je izstopal podpis dogovora o sodelovanju osmih domoljubnih in veteranskih organizacij in na tej osnovi ustanovljena koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij. V tem letu je upravni odbor uspel ustanoviti še tri komisije in sicer komisijo za zgodovinsko dejavnost, za organizacijsko kadrovske zadeve in statutarne zadeve. Kljub začetnim težavam bodo komisije vsekakor obogatile dejavnost združenja na področjih, za katere so bile ustanovljene.

Opravljene so bile številne dejavnosti na različnih področjih, ki so stalnica v večletnem delovanju zveze in so v okviru možnosti zadovoljevale interese članov združenja.

Nekaj planiranih nalog ni bilo realiziranih, med njimi je še izstopa zastoj pri ustanavljanju in podeljevanju spominskih znakov, težave pri uveljavljanju statusa vojnega veterana, nespremenjeno stanje pri sofinanciranju veteranskih organizacij, kar je bilo značilno že prejšnja leta.

Združenje je pri opravljanju svojega poslanstva zelo dobro sodelovalo s policijo, slovensko vojsko in sorodnimi organizacijami.

Nekaj poudarkov:

V maju je združenje, ob sodelovanju policijske akademije, izvedlo enodnevno usposabljanje praporščakov. Na usposabljanju je bilo 36 udeležencev iz vseh društev. Usposabljanje je izvedel inštruktor slovenske vojske. Teoretični del je bil izveden v predavalnici, praktični del pa na atletski stezi. Udeleženci usposabljanja so pridobili nova znanja glede nošenja praporov v različnih okoliščinah (častni pozdrav, državne slovesnosti, pogrebi, komemoracije, v gibanju) in utrdili znanje, pridobljeno na prejšnjem usposabljanju.

Ob pomoči urada predsednika Republike Slovenije je bil v septembru, v okviru slovesnosti ob svetovnem dnevu miru, podpisan dogovor osmih domoljubnih in veteranskih organizacij.

Na pobudo Inštituta za novejšo zgodovino in nekaterih članov PVDS je združenje pristopilo k realizaciji raziskovalnega projekta » Manevrska struktura narodne zaščite v organih za notranje zadeve leta 1990«, ki bo z zgodovinskimi metodami prikazal delovanje ONZ v tem ključnem delu procesa osamosvajanja Slovenije poleti in jeseni 1990.

Združenje je nadaljevalo s podeljevanjem priznanj za zasluge pri organizaciji in delu združenja. Podelilo je 115 priznanj, od tega 16 zlatih znakov Sever, 33 srebrnih, 55 bronastih znakov Sever in 11 plaket Sever.

Združenje je v lanskem letu že šestič organiziralo posebno srečanje ranjenih policistov, ob novem letu sprejem za svojce padlih in njihove otroke ter sodelovalo pri organizaciji prvega srečanja članov Združenja vojnih invalidov 91.

Aktivnosti združenja so se odvijale tudi na številnih drugih športnih in spominskih slovesnostih, ki so jih skupaj organizirale veteranske organizacije, lokalne skupnosti, druge organizacije in država s svojimi organi.

Kako naprej?

Še vedno ostajajo področja, ki po našem mnenju niso zadovoljivo rešena, se rešujejo prepočasi ali pa sploh ni volje, da bi se rešila, kljub našim nenehnim prizadevanjem in opozarjanjem.

Že več let si prizadevamo, da bi primerno, tudi zakonsko uredili pogoje za pridobitev statusa vojnega veterana. Ta status morajo dobiti tudi tiste skupine in posamezniki, ki so organom za notranje zadeve med vojno pomagali na terenu. Neprestano opozarjamo, da proračunsko financiranje delovanja veteranskih organizacij ni dobro, da zanj še vedno niso sprejeti jasni kriteriji. Za nekatera socialna področja vsa leta zmanjkuje denarja. O teh težavah pristojni nočejo veliko slišati, po drugi strani pa veliko pozornost doživljajo skupine, ki naj bi se jim ob osamosvojitvi zgodila krivica (npr. peščica upokojenih oficirjev bivše jugoslovanske armade). Spominskih znakov večina pripadnikov organov za notranje zadeve ni dobila, čeprav so bili udeleženi v akcijah, za katere so bili izdani. Tudi priznanj manevrske strukture narodne za ščite niso dobili vsi, ki jim pripadajo, še več, seznami pripadnikov so nepopolni. Spominskih znakov in priznanj, ki bi jih lahko podelili dosedanji ministri za notranje zadeve za aktivnosti pripadnikov organov za notranje zadeve, pa (razen enega) sploh ni.

Ob vsem navedenem ugotavljamo, da nas čaka še veliko dela. Še naprej bomo vztrajali, da se bodo odprta vprašanja, ki se nanašajo na položaj, mesto in vlogo veteranov, reševala hitreje in kvalitetnejše. Neposredni dogodki pred vojno, začetek vojne in tudi tako imenovan »dan prej« na Primorskem ter dogodki med vojno še čakajo, da jih podrobno in celovito prikažemo. Enako velja tudi za dogajanje po koncu oboroženih spopadov vse do odhoda zadnjega sovražnega vojaka iz Slovenije. Prihaja tudi čas, ko bo potrebno ponovno razmisliti o ustreznosti naše organiziranosti.

Dela bo dovolj, kaj konkretnega pripravljamo, pa najdete tudi v drugih rubrikah spletne strani