Sporočilo za javnost

Ljubljana

Predstavniki Zveze društev General Maister (ZDGM), Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Zveze društev vojnih invalidov Slovenije (ZDVIS), Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), Zveze policijskih veteranskih društev Sever (Združenje Sever) in Društva MORiS Kočevska reka (Društvo MORiS) – podpisnic dogovora o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, so na 20. rednem sestanku Koordinacijskega odbora domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, dne 16. februarja 2011, med drugimi zadevami obravnavali in usklajevali aktivnosti, s katerimi bo obeležena 20. obletnica samostojnosti republike Slovenije in 70. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenskega ljudstva in začetek znamenitega narodno osvobodilnega gibanja ter upora proti okupatorju v letu 1941.

V razpravi o programu proslave teh obletnic so soglasno ugotovili, da so zgodovinski dogodki, ki se jih v jubilejnem letu 2011 še posebej spominjamo, izrednega in usodnega pomena v stoletnih prizadevanjih Slovencev za lastno državo, za svobodno in ustvarjalno življenje, za družbeno ureditev v katerem bo zagotovljeno spoštovanje človekoljubnih pravic, enakopravnost, pravna in socialna varnost, upravičen ekonomski in družbeni položaj slehernega človeka, v katerem bo vladala sloga, enotnost in zadovoljstvo ljudi.

Žal nas razmere v slovenski družbi v jubiljnem letu samostojnosti opozarjajo, da je marsikaj v nasprotju s pričakovanji in idejami za katere smo se borili in v nasprotju z vrednotami, ki smo jih branili.

Zlasti smo zaskrbljeni zaradi stanja v slovenskem gospodarstvu, propadanja mnogih podjetij, nelikvidnosti, čedalje večjemu številu brezposelnih, ki so po letih poštenega dela postali socialni podpiranci, ki živijo v revščini.

Skrbi nas nespoštovanje pravnega reda, izigravanje pravnih predpisov, pojavov kriminala, premalo odločnega pregona nosilcev in soudeležencev v kriminalnih dejanjih, propadanja družbenega premoženja in kar je še posebej zaskrbljujoče, da so v to vpleteni (sicer redki), celo posamezniki iz pravosodnega aparata in zakonodajnih organov. 

Poglablja se politična, družbena in socialna kriza vrednot, kriza identitete, ki je posledica neenotnosti in divergentnega delovanja parlamentarnih strank za svoje interese. Postavlja jo pred in nad splošne interese in namesto, da bi strnile napore pri iskanju izhoda iz krize ena drugim nagajajo ter s tem zmanjšujejo učinkovitost državnih in drugih organov, namesto, da bi nakazale smer razvoja Slovenije.

Zaskrbljujoči so poskusi razvrednotenja države; obrambno varnostnih struktur, organov pravosodja in celo institucije predsednika Republike. Slednje je še posebej zaskrbljujoče, saj se z namenom diskriditacije predsednika države, uporabljajo raznovrstna podtikanja insinuacije, ki mečejo zelo slabo luč na ugled države v mednarodnem okolju.

Vojni veterani, žrtve vojne in domoljubi, potomci borcev in braniteljev domovine smo ponosni na prispevek, ki smo ga v bojih za samostojno Slovenijo dali sami, naši očetje in dedje. Ne moremo pa biti ponosni na vse kar se negativnega dogaja v naši ljubi domovini. Zato v svoji zaskrbljenosti nad omenjenimi pojavi pozivamo vse politične stranke in družbene sile, državne organe Republike Slovenije in vse ljudi, ki pošteno mislijo, da se uprejo tovrstnim poskusom ustvarjanja afer in napetosti, ki onemogočajo normalno delo in izpolnjevanje temeljnega poslanstva skrbi za državo in njene prebivalce, za kar so bili izvoljeni oziroma imenovani, da svoje moči usmerijo k iskanju izhoda iz kriznih razmer v skupno dobro vseh državljanov in za razvoj Slovenije.

Zgodovinske izkušnje preteklega 20. stoletja pričajo, kam lahko pripeljejo neupravičeni napadi na osebo in inštitut predsednika republike, kot najvišjega predstavnika demokracije. V Weimarski republiki je nacionalistična desnica napadala s krivičnimi obtožbami predsednika Fridricha Eberta, ki je sicer na sodišču dobil satisfakcijo, toda slučaj je močno škodoval nemški demokraciji. Podobno se je dogajalo v Španiji, pred desničarskim pučem leta 1936. Iz novejšega časa pa je verjetno mlajšim poznan slučaj čilskega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja, ki ga je desnica poskušala na vse načine diskriditirati, kot uvod za svoj prevzem oblasti.

KOORDINACIJSKI ODBOR