Vojni veterani 15 let potem

Vojni veterani v letu 2006

Državno vodstvo Slovenije je pri demokratizaciji naše družbe kmalu spoznalo, da je trn v peti zvezni oblasti in da je možno pričakovati tudi intervencijo jugoslovanske armade.
Za zavarovanje demokratizacije in oblikovanje lastne države je oblikovalo sile, ki so jih sestavljali teritorialna obramba in policija. Varnostne ocene in prognoze so bile točne, saj je jugoslovanska vojska napadla Slovenijo takoj po njeni razglasitvi državnosti.

Vojna za Slovenijo je bila kratka in vendar povsem prava vojna. Imela je vsa gorja, značilna za klasične vojne. Grožnje, vojni spopadi, uporaba različnih vrst vojaške tehnike, mrtvi, ranjeni, prestrašeno civilno prebivalstvo, zaskrbljeni sorodniki, velika neposredna materialna škoda, zastoji v gospodarstvu, so značilni elementi, ki nas hitro prepričajo, da smo morali komaj rojeno državo obraniti v vojni.

Status vojnega veterana

Med posledice vsake vojne lahko prištejemo tudi nastanek vojnih veteranov, kar postanejo preživeli neposredni udeleženci. Vprašanje, kdo je vojni veteran, je bila pri nas že težja zadeva. Težave je povzročalo tudi obdobje, ki naj bi ga opredelili kot vojno obdobje.

Splošna opredelitev pravi, da je vojni veteran odslužen vojak. Z besedo odslužen ni bilo težav, saj smo jo kar prezrli, definicija vojaka pa verjetno še danes ni rešena tako, da bi bili zadovoljni vsi. Takoj po vojni za Slovenijo so bila najprej aktualna vprašanja dajanja pomoči družinam padlih vojakov in policistov, vprašanja statusa vojnega veterana pa so se odprla nekaj let kasneje, ko je nastajal zakon o vojnih veteranih.

Vojni veterani in pristojni državni organi smo si tudi obdobje vojne različno razlagali. Problem je bil v tem, da klasične razglasitve vojnega stanja ni bilo. Država je čas vojne postavila po svoje in ne zajema priprav na vojno in »pospravljanja« po njej. Čez nekaj let je za nekatere strukture to obdobje premaknila tudi v leto 1990, naše pobude, da bi vključila tudi obdobje akcije »Sever« iz leta 1989, pa ni sprejela.

Veteranske organizacije

Vojni veterani imajo veteranske organizacije. Pomembna značilnost slovenske osamosvojitvene vojne, da so na slovenski strani aktivno delovali vojaška in policijska komponenta, se je odrazila tudi pri ustanavljanju veteranske organizacije. Pobudniki za ustanovitev so bili pripadniki manevrske strukture narodne zaščite iz vojaških in policijskih vrst, ki so v ta namen oblikovali iniciativni odbor.

Iniciatvni odbor ni dal pravih rezultatov in po spletu številnih okoliščin je prišlo do odločitve, da smo pobudniki iz policije sklenili, da ustanovimo svojo organizacijo. Kolegi »teritorialci« so oktobra 1993 ustanovili veteransko organizacijo z imenom Združenje veteranov vojne za Slovenijo, policisti pa svojo v marcu 1994 z imenom Združenje Sever.

Veteranski organizaciji sta bili organizirani kot enovito društvo za območje cele države, znotraj društev pa sta imeli kot metode dela različne organizacijske oblike. Po približno štirih letih delovanja sta se na državni ravni preoblikovali v zvezi društev z imeni Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever, ki pa je ohranila tudi ime Združenje Sever kot uradno krajše ime.

Na terenu sta različno organizirani. Društva Zveze veteranov vojne za Slovenijo so večinoma organizirana za območja upravnih enot, na regionalni ravni pa ima zveza pokrajinske odbore, ki so le njena metoda dela. Društva Združenja Sever so organizirana predvsem za območja policijskih uprav, znotraj društev pa imajo različne organizacijske enote.

Sodelovanje obeh veteranskih organizacij je steklo takoj po njunih ustanovitvah in se z leti širilo in krepilo. Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever že nekaj let skupaj organizirata ekipne veteranske športne igre, žalno slovesnost na ljubljanskih Žalah ob dnevu spomina na mrtve in slovesnost ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Dobro sodelujeta tudi pri drugih vprašanjih.

Leta 2001 sta organizaciji podpisali listino o medsebojnem sodelovanju. Ves čas sodelovanja tli ideja, da bi se organizaciji trdneje povezali. Nekateri so prepričani, da bi se organizaciji morali združiti, drugi smatrajo, da bi ustanovili krovno organizacijo, tretji pa bi s krovno organizacijo povezali tudi druge veteranske organizacije. Zadnji poskusi združevanja so pokazali veliko željo po sodelovanju in tudi dejstvo, da še ni zrel čas za združevanje, zelo hitro pa lahko ustanovimo krovno organizacijo.

Združenje Sever

Zveza policijskih veteranskih društev Sever je prostovoljno, nepolitično in domoljubno združenje policijskih veteranskih društev Sever, katerih člani so kot pripadniki organov za notranje zadeve Republike Slovenije ali kot prostovoljci sodelovali z organi za notranje zadeve pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ali pa so s svojimi aktivnostmi sodelovali v vojni za osamosvojitev Republike Slovenije. Krajše ime zveze je Združenje Sever in združuje 11 društev, ki pokrivajo celotno območje države in imajo trenutno preko 6000 članov.

Združenje Sever je bilo ustanovljeno 26. marca 1994 v Novem mestu. Sestavljalo ga je 12 regionalnih odborov, od tega jih je 11 pokrivalo območja policijskih uprav, eden pa zaposlene v ministrstvu za notranje zadeve. Z reorganizacijo smo pričeli leta 1997 in je trajala do leta 2003, ko je bilo ustanovljeno zadnje društvo. Maja 1998 je pet društev ustanovilo zvezo društev, ki je ohranila ime in simbole dotedanjega društva. Ostala društva so se k zvezi priključila postopoma, ko so se pravno formalno preoblikovala v društva.

Dan Združenja je prvi december, kot spomin na leto 1989, ko so takratni organi za notranje zadeve z akcijo Sever, po kateri ima združenje ime, preprečili politično manifestacijo jugoslovanskih centralističnih sil v Ljubljani in ustvarjanje izrednih razmer ter zaščitili demokratične procese v Sloveniji, ki so nato omogočili demokratične volitve in nastanek samostojne in neodvisne države Slovenije.

Med glavne naloge združenja sodijo naslednje aktivnosti:

- seznanja javnost z vlogo in aktivnostmi članov policijskih veteranskih društev Sever med demokratičnimi procesi v Sloveniji in aktivnostmi v vojni za osamosvojitev Slovenije;
- pridobiva in hrani pisno, slikovno in zvočno gradivo o aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji in aktivnostih v vojni za Slovenijo ter daje pobude za njegovo sistemsko ureditev;
- ohranja in obuja spomin na aktivnosti članov policijskih veteranskih društev Sever in organizira strokovna srečanja o aktivnostih in dogodkih v času demokratičnih procesov v Sloveniji in med vojno za osamosvojitev Slovenije;
- skrbi za ohranjanje prijateljskih vezi in vsestransko pomoč policistom, ki so bili ranjeni v vojni, ter svojcem policistov, ki so padli v vojni za Slovenijo;
- med člani policijskih veteranskih društev Sever in z drugimi veteranskimi društvi ohranja prijateljske odnose, ne glede na njihove politične, stanovske in druge nazore;
- organizira spominske slovesnosti, postavljanje spominskih obeležij, proslave, družabna srečanja, izlete, športne in druge prireditve;
- pristojnim organom predlaga podelitev odlikovanj in priznanj zaslužnim članom policijskih veteranskih društev Sever in Združenja za njihove zasluge med demokratičnimi procesi v Sloveniji in v vojni za Slovenijo;
- uveljavlja interese vojnih veteranov pri državnih organih Republike Slovenije, zagotavlja pomoč vojnim veteranom pri uveljavljanju njihovih pravic in organizira humanitarne aktivnosti za pomoč socialno ogroženim vojnim veteranom;
- sodeluje z drugimi organi in organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini;
- s podpisom pogodbe ali s pristopom k pogodbi se združuje v narodne in mednarodne zveze z drugimi veteranskimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini.

Združenje Sever pri svojem poslanstvu tesno sodeluje s številni organizacijami in državnimi organi. Poleg Zveze veteranov vojne za Slovenijo je leta 2003 podpisalo tudi listino o medsebojnem sodelovanju z Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB. Istega leta le postalo član humanitarne fundacije Ustanova Franca Rozmana Staneta in pridobilo vse pravice ustanovitelja. Fundacija zbira sredstva in jih med drugim daje tudi za dajanje finančne pomoči socialno ogroženim vojnim veteranom. Dobro sodeluje tudi z Zvezo društev vojnih invalidov, Društvom TIGR, Društvom izgnancev Slovenije, Zvezo slovenskih časnikov in organizacijami v policiji.
Od državnih institucij najbolj sodeluje s policijo in slovensko vojsko, notranjim in obrabnim ministrstvom ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki je tudi resorno ministrstvo za vojne veterane.

V dvanajstletnem obdobju delovanja sta združenja vodila le dva predsednika, prvih osem let Davorin Bratuš, od leta 2002 pa je predsednik Milan Horvat. Drago Zadnikar je bil dvanajst let namestnik predsednika, sekretarja pa Franc Bevc prva in zadnja štiri leta, vmes pa Stane Plohl. Od letošnjega leta ima združenje tri podpredsednike, ki so dr. Tomaž Čas, Miha Molan in Angel Vidmar.

Ob 15. obletnici vojne za Slovenijo

Okrogli jubileji so vedno priložnost za bolj poglobljeno doživetje prehojene poti. Na to obdobje gledamo kot takratni in današnji policisti, kot upokojenci, vojni veterani, člani veteranske organizacije, svojci žrtev itd. Postavljajo se številna vprašanja in nanje niti ni možno enostavno odgovoriti.

Vojne veterane še vedno begajo razna podtikanja, ki so se sicer pojavljala ves čas po osamosvojitveni vojni, v letošnjem jubilejnem letu pa so se še posebej intenzivirala. Čeprav so državni organi večkrat poudarili, da so bila vsa sporna dejstva preverjena in da so očitki za hudodelstva neupravičeni, med veterani prevladuje prepričanje in želja po aktivnejšem angažiranju države, da bi se to obtoževanje ustavilo.

Ohranjanje zgodovinskega spomina na dogodke osamosvajanja ni zadovoljivo. O dejavnost takratnih organov za notranje zadeve se skorajda nič ne piše. Na pobudo združenja je ministrstvo za notranje zadeve izdalo leta 1996 brošuro Smer Sever – Koper, ki na kratko predstavlja dejavnost organov za notranje zadeve. Združenje je še leta 2002 izdalo knjigo Antona Bukovnika Sever, ki opisuje akcijo Sever in to je skoraj vse, kar je bilo napisanega o vlogi policije. V izobraževanju mladih vojna za Slovenijo praktično nima mesta.

Tudi obeleževanje pomembnih dogodkov iz obdobja osamosvajanja ni na dostojni ravni. Veterani si želimo večjo vlogo države pri ohranjanju spomina na padle v vojni za Slovenijo, na ustanavljanje manevrske strukture narodne zaščite, na akcijo Sever, na izgon zadnjega vojaka JLA iz Slovenije in na posamezne borbene akcije ter druge pomembne naloge.

Čeprav je bil letos noveliran zakon o vojnih veteranih, s katerim se je razširil krog upravičencev do statusa vojnega veterana, se še vedno poraja dvom, da bomo s tem dokončno rešili vse tiste posameznike, za katere smatramo, da si ta status zaslužijo. Podobno situacijo smo že imeli leta 1999, ko smo imeli podobna pričakovanja, pa je praksa pokazala vrsto vrzeli in različnih razumevanj, kar je pripeljalo do novih pobud za spreminjanje zakona.

Problematično je tudi financiranje veteranskih organizacij in pravic, ki jih vojnim veteranom prinaša zakon o vojnih veteranih. Proračunska sredstva za delovanje veteranskih organizacij so razdeljena nerazumljivo, pri čemer je odnos do Združenja Sever precej diskriminatoren, saj dobiva znatno manj sredstev od primerljivih organizacij. Pravice vojnih veteranov osamosvojitvene vojne niso velike, pa še te so neuresničljive, saj država zanje ne zagotovi dovolj finančnih sredstev.

Podeljevanje priznanj in državnih odlikovanj je še vedno odprto poglavje. Vojni veterani iz vrst organov za notranje zadeve smo prejeli le spominski znak »Za Slovenijo«, ki ga je leta 2004 ustanovil minister za notranje zadeve na pobudo Združenja Sever. Tudi državno odlikovanje je prejelo le manjše število naših članov in še to le na podlagi predloga njihovih društev. Udeležencem osamosvojitvene vojne iz drugih struktur je bilo podeljenih nekaj deset spominskih in bojnih znakov, pri tem pa so praviloma izpuščali policiste, ki so prav tako sodelovali v posameznih aktivnostih.

Združenje Sever je na letošnji redni letni skupščini ocenilo svoj položaj in delo. Kljub številnim nerešenim vprašanjem, pri čemer so najbolj pereča s področja urejanja statusa vojnega veterana in financiranja veteranskih organizacij, je pozitivno ocenilo svojo vlogo in dosežene rezultate. Združenje Sever je danes poznano slovenski javnosti, je aktiven dejavnik na področju vojnega veteranstva ter nosilec številnih pomembnih aktivnosti s tega področja, zaradi česar ima od države priznan status društva, ki deluje v javnem interesu. Brez sodelovanja z ministrstvom za notranje zadeve, policijo in slovensko vojsko, ki so v veliko oporo in pomoč, bi bili rezultati delovanja bistveno manjši.

Dejstva, da ima združenje številne prijatelje, da ni z nikomer v sporu, da se število članov iz leta v leto povečuje, da mu številne organizacije in državne institucije pomagajo, dajejo moč in tudi smisel delovanje v prihodnje.

Franc Bevc