Osrednja slovesnost ob 150. obletnici prvega slovenskega tabora

Ljutomer

Ni naključje, da je bil prvi slovenski tabor v narodno prebujenem Ljutomeru, saj je bilo slovensko ljudstvo na Štajerskem bolj kot v drugih slovenskih pokrajinah izpostavljeno raznarodovalnemu pritisku in je močneje občutilo breme gospodarske in socialne neenakosti. To pogumno in tvegano dejanje je storila ljutomerska čitalnica s stikom z množicami … s tradicijo že dolgo narodno prebujene, zavedne kulturne okolice.

Tabor v Ljutomeru 9. avgusta 1868 je odprl pot taborskemu gibanju v slovenskih deželah in dal prepoznavnost Slovencem v monarhiji. Tabori so zajeli vse slovenske dežele razen Prekmurja, ki je bilo pod madžarsko upravo, vendar se je veliko število prekmurskih Slovencev udeležilo tabora v Ljutomeru.

Osrednja slovesnost ob 150. obletnici je potekala 5. avgusta 2018 v parku 1. slovenskega tabora v Ljutomeru. Na prireditvi so sodelovali tudi člani in prapori društev Sever.

Slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor je ugotovil, da je iz naših izkušenj in dosežkov jasno, da moramo predvsem paziti eden na drugega, na našo samostojno državo in skupno Evropo. Ob tem je dodal, da je pri tem odgovornost glede medsebojnega spoštovanja in skrbi za našo državo povezanosti ter razvoja naše državnosti tako rekoč v celoti na naših plečih.

"Razvoj naše državnosti, pri čemer mislim na državo v najširšem smislu, torej politično, pravno, socialno in kulturno državo, je osnovni vzvod našega prihodnjega narodnega obstanka in razvoja," je poudaril Pahor in spomnil, da je bila ustanovitev samostojne slovenske države najpomembnejši rezultat naših zgodovinskih stremljenj in bo po njegovem glavno orodje narodnega razvoja, samostojna država pa osrednji vzvod narodne prihodnosti. Pahorju se zdi posebej pomembno, da so že pred 150 leti razumeli pomen narodne enotnosti in se zavedali, da moramo za velike zgodovinske dosežke stopiti skupaj. Po njegovih besedah kondicijo za narodno enotnost ohranja politično sodelovanje, ki je potrebno prav zaradi političnih in drugih razlik. "Ni pomembno samo to, da imamo lastno državo, pač pa tudi to, da je demokratična, pravna, socialna in kulturna. Naša politična skupnost pa se mora truditi za svojo zrelost in za zaupanje vanjo. Hočem reči, politični prepiri in spori in take reči niso nič posebnega, če se vedno znova izkaže tudi sposobnost za sodelovanje. Osnova vsega pa je medsebojno spoštovanje, upoštevanje in strpnost," je še povedal Pahor.

S stoječim aplavzom so obiskovalci nagradili dr. Mirana Puconjo, častni občan Občine Ljutomer, ki je v slogu nekdanjih taboritov spomnil na veličastno slovesnost pred 150 leti.

"Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti," je dejal Puconja in opozoril, da nas mora materinščina varovati pred velikimi in da ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala, da ne bomo postali kolonija. "Slovenska in evropska znanost in kultura pa se ne začenjata in končujeta na obrobju Ljubljane," je še dodal.

Načelnik občinskega štaba teritorialne obrambe Ljutomer med vojno za Slovenijo Miroslav Rauter je povedal, da so teritorialci sledili taborskemu geslu Ako si ne bomo sami pomagali, nam nihče na tem svetu ne bo pomagal.

Županja občine Ljutomer Olga Karba je opozorila, da imamo pogosto neživljenjske zakone in da bi morali voliti posameznike, ne stranke. Plaketo 1. slovenskega tabora pa je podelila arhitektu Stanku Kristlu.

Predstavniki stanov so predstavili svoje zahteve. Marija Kralj in Daniel Zelko sta v imenu gospodarstva zahtevala nižje obdavčitve plač, boljše poslovno okolje ter prilagoditve šolskih programov in nagrajevanje vseh merljivih rezultatih.

Branko Novak je v imenu civilne zaščite in gasilcev zahteval razumevanje za to področje in ureditev statusov, Aleš Vavpotič v imenu kmetov izenačenost z drugimi panogami in podporo kmetijstvu, Samo Tuš iz Zveze društev Moja Mura pa je pozval oblast, naj Muro za vedno izbriše iz energetskih načrtov, ker njihovo neustreznost dokazujejo študije ter to zahtevajo prebivalci ob njej.

Zahteve predstavnikov stanov bodo poslali vladi in organizatorjem prihodnjih slovesnosti ob obletnicah taborov, da jih bodo dopolnjevali.

Povzeto po STA.

Foto Bojan Kopač