Odgovor na članka v Delo-Sobotna priloga 7. in 14.4.2018

Zgodovina ponavljačev ne spusti skozi in tudi ne zanikanja zgodovinskih dejstev

Igor Bavčar, avtor prispevka »Zgodovina ponavljačev ne spusti skozi«, objavljenega v Delu - Sobotna priloga, 7. in 14. aprila 2018, je v prispevku zapisal več netočnosti in nepopolnosti glede ustanavljanja manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), pomena akcije Sever in vloge pripadnikov slovenske milice od leta 1989 do osamosvojitve Slovenije v letu 1991.

O pomenu akcije Sever in dejanjih takratnih organov za notranje zadeve za preprečitev »mitinga resnice«, napovedanega za 1. december 1989, ter o ustanavljanju in vlogi manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) obstajajo številni zgodovinski viri. Še tako neroden iskalec resnice lahko najde zvočne, slikovne in pisne vire, avtentična dokumentarna gradiva, ki pričajo o dogodkih in duhu tistega časa. Prav na zbranih in objavljenih avtentičnih gradivih temeljijo ugotovitve zgodovinarjev o zgodovinskem pomenu akcije Sever in o njeni umestitvi v okvir uresničevanja »tisočletnih sanj« Slovencev o svoji državi. Verodostojnost in resnicoljubnost pa nista lastnosti (pisanja) Igorja Bavčarja.

Članek Igorja Bavčarja moremo zato presojati predvsem skozi prizmo dr. Zdenka Čepiča z Inštituta za novejšo zgodovino, ki v predgovoru knjige Policija Posavja v osamosvojitvenih procesih opredeljuje podobna pisanja kot: »Za zgodovino takšno početje, samo hvaljenje in zanikanje pomena oziroma vloge milice/policije v desetdnevni vojni in celotnem procesu osamosvajanja niti ni produktivno. Je morda za posameznika, za njegov egocentrizem, za zgodovinopisje in za zgodovino pa ne!«

Prepričani smo, da javnost ve (zgodovinski viri pa to potrjujejo), da smo pripadniki organov za notranje zadeve (milica je bila njihov največji, uniformiran del) z akcijo Sever varovali Slovenijo pred spolitiziranimi velikosrbskimi mitingaškimi hordami, ki so hotele zaustaviti demokratične procese v Sloveniji, zrušiti slovensko vodstvo, ustvariti izredne razmere in vsiliti oblast po Miloševićevi meri. Tako pripadniki organov za notranje zadeve kot celotna slovenska javnost smo se tistih decembrskih dni zavedali, da je »varovanje javnega reda in miru« le pravno kritje za akcijo in ne edini cilj kot ga poskuša predstaviti Bavčar. Samo dobre tri tedne po preprečitvi jogurtne revolucije v Sloveniji je Skupščina SRS 27. decembra 1989, sprejela Zakon o političnem združevanju, ki je omogočil ustanovitev strank, 30. decembra pa razpisala prve večstrankarske skupščinske volitve in volitve predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije. Bi bilo to mogoče, če miličniki ne bi bili pripravljeni varovati Slovenije z vsemi sredstvi?

Akcija Sever je bila prva velika akcija slovenske policije oziroma tedanje milice za obrambo suverenosti Slovenije, zato odločitev policijskih veteranov o poimenovanju veteranske organizacije po tej akciji temelji na zgodovinskih dejstvih, ki jih je Igor Bavčar iz njemu poznanih razlogov očitno spregledal.

Pomen in razumevanje pomena akcije Sever v tistih časih najbolje ponazarja Pečarjeva karikatura, narisana in objavljena na začetku decembra po preprečenem mitingu. Na karikaturi Ertl pravi: »Na Slovenskem smo mi gospodar.« In tako bo tudi ostalo (»Danes smo vzeli prvo lekcijo«) To, da mu asistira Čelik v miličniški uniformi, pa kaže na posebno vlogo milice v takratnih in morebitnih prihodnjih ravnanjih. Kar se je izkazalo za preroško. Pečarjeva karikatura že sama po sebi demantira Bavčarjeve in še kakšne razlage tistega časa in vlog nekaterih najbolj izpostavljenih akterjev (npr. Ertla).

Zgodovinski viri tudi ne potrjujejo navedb Igorja Bavčarja o nastajanju in vlogi manevrske strukture narodne zaščite ter organiziranosti in delovanju takratnih pripadnikov slovenske milice Takratni organi za notranje zadeve (slovenska milica) so bili organizirani in delovali po Zakonu o notranjih zadevah iz leta 1980, ki je veljal vse do leta 1998 (!?), ko je pričel veljati Zakon o policiji. Milica je imela po tej zakonodaji vzpostavljeno tudi organizacijo za vojne razmere, bila je dobro izurjena in pripravljena na takojšnje delovanje. Njeno delo se ni prav nič spremenilo s tem, ko je postala »sestavni del manevrske strukture narodne zaščite, kot njena modra linija« kot zmotno navaja Bavčar. Organi za notranje zadeve namreč niso bili del MSNZ, skupaj z MSNZ pa so bili oborožena sila nove slovenske države.

Ljubljana 30. 4. 2018

Upravni odbor ZPVD Sever 


Pečarjeva fotografija

Pečarjeva fotografija