Odkrili smo spomenik braniteljem Ljubljane 1991

Trg MDB v Ljubljani

V četrtek, 24. junija 2021, na predvečer 30. obletnice samostojnosti Slovenije, smo na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ljubljani slovesno odkril spomenik braniteljem mesta Ljubljana 1991.

Spomenik, delo kipark Metke Zupanič in Lade Sedlaček, je mestna občina Ljubljana postavila na pobudo Združenja veteranov 90-91 mesta Ljubljana, Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana. Spomenik je postavljen v sklopu prenove trga, ki nastaja pod vodstvom arhitekt Rok Žnidaršič.

V imenu pobudnikov postavitve spomenika je zbrane nagovoril dr. Igor Potočnik, predsednik Združenja veteranov 90-91 mesta Ljubljana.

Iskrene čestitke za prvih 30 let življenja v samostojni in neodvisni državi je izrekel župan Zoran Janković in pohvalil delo kipark in arhitekta. V nagovoru je izpostavil: “Bilo bi lepo, ko bi danes lahko govorili samo o tem, kako smo združeni, kako lahko lepo živimo skupaj in spoštujemo različna mnenja, vse različnosti, ki nas v bistvu spajajo in ne razdvajajo. Pa imamo mnoge čudne dogodke tudi ob tej obletnici, ki so težko razumljivi. Dobil sem vabilo za jutrišnjo proslavo in sem se lepo zahvalil. Na proslavo, kjer nas delijo od mojih meščank in meščanov z ograjami, sam ne grem. Proslava mora biti ljudska, naša, vseh tistih, ki smo ponosni, da živimo v tej lepi državi. In jaz si želim, da naslednjih deset let dočakamo v Ljubljani še bolj poenoteni in da končno tudi v državni politiki najdemo tiste ljudi, ki bodo združevali in ne razdruževali.«

Slavnostni govornik na prireditvi je bil prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.  V govoru je pohvalil modrost poveljnikov TO v Ljubljani, ki so leta 1991 zavrnili ukaz o napadu na vojašnice z besedami: “In kar je pomembno povedati ravno, ko gre za Ljubljano, je tudi spomenik odgovornosti in modrosti poveljnikov, ki so preprečili, da bi bilo potrebno njihovim borcem biti soočen z orožjem takrat močnejšega nasprotnika. Treba je biti zelo pogumen, treba je imeti velik občutek odgovornosti, veliko socialnega in humanega čuta, da svojih borcev ne izpostavljaš po nepotrebnem orožju. Ljubljana je bila cilj takrat in če bi padla Ljubljana, bi padlo še marsikaj drugega. Ljudje, ki so pokazali svoj pogum in svojo pripravljenost, so plačali ž življenjem. Eden od tistih, ki so imeli pogum in ki so se bili pripravljeni žrtvovati, je bil tudi pilot helikopterja Toni Mrlak. O njegovi pripravljenosti in o tem, da je zato žrtvoval življenje, govori spomenik nedaleč tu v Rožni dolini”.

Kučan je menil, da prisostvuje pomembnemu dogodku, saj spomini nosijo sporočila, spomeniki pa so opredmeten spomin. “Ta spomenik je poseben, ker govori o času, ko so bili Ljubljančani tako kot tudi večina državljank in državljanov Slovenije pripravljeni našo demokratično odločitev, da živimo v svoji državi, podpreti s pripravljenostjo upreti se tistemu, ki bi to želel preprečiti”, je dejal in ob tem izpostavil dve sporočili. “Prvo sporočilo je, da svoboda, človekove pravice in demokracija niso izborjeni enkrat za vselej, da se je zanje potrebno potruditi in dokazovati vsak dan posebej – vsak od nas posameznikov in vsa naša skupnost kot celota”.

Drugo politično stališče pa je bilo v kritiki ravnanja sedanje oblasti: »V Sloveniji mnogi niso zadovoljni s tem, kar počne sedanja upravljavska oblast države. So petkovi kolesarji, so mnoge izjave in mnogi protesti po vsej naši domovini. Jaz v tem prepoznavam velik potencial tistih, ki želijo spremembe, spremembe na boljše, in če hočete k revitalizacije ustave slovenske, vrednostnih izhodišč, na katerih je zgrajena kot družbena pogodba in k revitalizaciji in posodobitvi vrednost, na katerih je slovenska država nastala”.

Nekaj pohval pa je Kučan našel za sedanjo upravljavsko oblast države, kot je imenoval aktualno vlado Janeza Janše, pri spopadu z epidemijo. “Mislim, da je srednja upravljavska struktura posvečala kar veliko naporov, da je delovalo tudi gospodarstvo, se pravi tista veja dejavnosti, ki je priskrbela ljudem kruh. Res pa je, da so podcenili posledice ukrepov, ki so po svoje zagotavljali, da smo se lahko soočili kar uspešno s to nesrečno boleznijo, nepoznano, ki je vnašala predvsem negotovost. Predvsem pa so sprejemali ukrepe, ki pravzaprav s tem nimajo nobene zveze, ki so posegli globoko v ustavno tkivo in v bistvo slovenske demokracije, ki se kaže navsezadnje sedaj v globoki razklanosti slovenske družbe, večji, kot je bila kadarkoli v tridesetih letih, zato pa lahko praznujemo 30. letnico slovenske države z veliko manj navdušenja, z veliko manj prepričanosti v svoje sposobnosti in upam, da bomo štiridesetletnico dočakali veliko bolj povezani in da nas bo povezalo nekaj, kar manjka slovenski državi. To je strategija njenega razvoja”. Kučan je prepričan, da jo je sedaj veliko lažje spisati in tudi uresničevati, “ker jo je za vse nas izpisala Evropska unija s tem, ko je povedala, zakaj je potrebno uporabiti velika sredstva, ki so namenjena programu okrevanja”.

 Foto: Anton Pozvek