Pohod za mir v Ljubljani

Pohodniki z balončki organizacije združenih narodov

Svetovni mir je ogrožen bolj kot kdaj koli. Nasilje na vseh ravneh, med ljudmi, skupinami, narodi je del vsakdana. Vse več človeške moči bo potrebne, da preprečimo vojne, nasilje in da živimo v miru.

In kdo bolje ve, kaj je vojna, kot tisti, ki so jo doživeli. Zato je zavzemanje za mir eno izmed  temeljnih poslanstev Svetovne federacije veteranov, ki ima status posvetovalne članice OZN. V Svetovno organizacijo veteranov so vključene tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever.

Članice Svetovne federacije veteranov ob Dnevu miru organizirajo pohode za mir. Slovenski veterani so se lani prvič na pohodu v Ljubljani zbrali z drugimi enako mislečimi  občani. Letos so pohodniki simbolno prehodili pot od Trga slovenske reformacije do Kongresnega trga. V rokah so nosili balončke z odtisnjenim znakom OZN, kar je bila variacija na temo »goloba« kot simbola miru. 

Pohodniki so na  Kongresnem trgu sodelovali na krajši slovesnosti. Ta je potekala po protokolu Svetovne federacije veteranov. Ob dvanajsti uri so se z eno minutnim molkom spomnili vseh žrtev vojn, prebrali poslanico generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, poslušali mirovno sporočilo dr. Anice Mikuš Kos, predsednice slovenske filantropije in razmišljanja o miru Patrika Boleta, člana mladinske sekcije Društva za združene narode za Slovenijo. Himno in druge glasbene točke je zaigral policijski orkester, vojaški godbeniki pa so pohodnike pospremili na začetku pohoda. Na zborovanju so bili prisotni praporščaki veteranskih organizacij.

Antonio Guterres je poudaril, da je mir pravica in želja vseh ljudi, je temelj napredka in blagostanja: za srečo otrok, za razvoj skupnosti, za miroljubne in uspešne države, zato ne smemo nikoli, prav nikoli, prenehati  z dejanji, ki bodo preprečila  oborožene spopade.

Dr. Anica Mikuš Kos je tudi na podlagi lastnih izkušenj ugotovila, da smo «ljudje, žal, tako narejeni, da so v nas kali dobrega in zlega. Poleg tega ljudje podležemo indoktrinacijam, ki lahko porinejo velike množice, včasih večino naroda v nasilje, v nečloveška dejanja. Vojne poženejo moške, danes tudi ženske, v udejanjenje kake vizije, ambicije voditeljev, ki so pripravljeni na velike žrtve za majhne reči – na žrtve svojih vojakov in civilnega prebivalstva /…/ Geslo letošnjega Dneva miru je Skupaj za mir: Spoštovanje, dostojanstvo, varnost za vse. Opozarja predvsem na situacijo beguncev. Pa ne gre le za begunce današnjega časa. Planetu grozijo tudi naravne spremembe, ki lahko sprožijo konflikte, bitko za vodo, za hrano, za življenjski prostor. Na nove izzive moramo biti pripravljeni za naše dobro, za dobro naših otrok in vnukov.«

Patrik Bole se je kot predstavnik mlajše generacije spominjal na vojno iz pripovedi svoje babice in oblikoval svoje stališče, da mir »ni nekaj kar je samoumevno, ampak nekaj o čemer je potrebno razmišljati, ga ohranjati in negovati /…/ v evropski politični prostor in širše zopet prodirajo ideje, ki propagirajo nestrpnost, sovraštvo do manjšin ter kričijo po nacionalizmu /…/ na tovrstne pojave je potrebno opozarjati in ljudi ozaveščati, zato ima današnji shod še večji pomen.«

Pohod za mir postaja tradicionalen in bo združeval vse več civilno družbenih gibanj in dobromislečih posameznikov.

---