Predstavitev knjige Pomurje je gorelo modro

Policijsko vetransko društvo Sever za Pomurje je v petek 11. maja 2018, ob 11. uri v sejni sobi Policijske postaje Murska Sobota predstavilo novi knjigi Pomurje je gorelo modro 1. in 2. del. V knjigi so zbrana pričevanja in dokumentacija o dokumentih pred, med in takoj po vojni za osamosvojitev Republike Slovenije leta 1991.

O knjigi so spregovorili Damir IVANČIĆ, mag., direktor Policijske uprave Murska Sobota, Drago RIBAŠ, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje, dr. Tomaž ČAS, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Milan OSTERC, eden od soavtorjev knjige.

Nagovor dr. Tomaža ČASA:

Knjiga »Pomurje je gorelo modro« prihaja v pravem času, ko mnogi o procesih osamosvajanja Republike Slovenije govorijo, nekateri pa tudi pišejo na pamet, da ne rečem, da nekateri zavestno izkrivljajo ne le daljno, temveč tudi novejšo zgodovino. Ob tem si radi na neopravičen in dvomljiv način prilaščajo zasluge, ki jim ne gredo oziroma iz povezujočih se dogodkov in procesov iz konteksta vzamejo in opisujejo posamezne dogodke enostransko in subjektivno.

Prav zaradi navedenega je pričujoče delo verodostojnejše, saj zajema mnoge procese in dogodke v širšem časovnem obdobju, ki so prispevali k osamosvojitvi Republike Slovenije, kljub temu, da je poudarek na delovanju, organiziranju in pripravah takratne milice oziroma organov za notranje zadeve v Murski Soboti. Tako avtorji že v uvodu spregovorijo o zgodovini milice in organiziranju posebne in vojaške enote milice v takratni Upravi na notranje zadeve Murska Sobota. To je pristop, ki smo ga nekateri referenti v lanskem letu nakazali na posvetovanju »Nastanek in razvoj Slovenske teritorialne obrambe – del nacionalne vojaške tradicije«, s čimer smo želeli poudariti, da se priprave za primer izrednih razmer in vojne miličniki niso začeli pripravljati šele leta 1990, temveč že veliko prej.

Zelo pomembno se mi zdi, da je dan pomemben poudarek tudi akciji Sever v letu 1989, ko so organi za notranje zadeve na čelu z milico preprečili tako imenovan »miting resnice«. Nekateri govorijo, da se z akcijo Sever ni zgodilo nič, ker v Ljubljano ni bilo mitingašev. Zato se mi zdi pohvalno, da avtorji v knjigi opisujejo akcijo Sever, saj se tako vidi, da je akcija potekala v celotni Sloveniji in ne le, da ste dali pomoč posebne enote milice  Upravi za notranje zadeve Krško, temveč ste v »Pomurju zaprli tudi mejo«, ker so strojevodje odrekli prevoz vlakov, mitingaši pa so začeli organizirati avtobusne prevoze preko vseh mogočih cestnih prehodov.

Danes še vedno nekateri govorijo, da je potrebno v policiji narediti lustracijo, zato je zelo dobro, da v knjigi  avtorji jasno povedo, da so bili miličniki za osamosvojitev Republike Slovenije in da je milica s svojim ravnanjem in liberalnim pristopom do pozitivne zakonodaje dopuščala demokratične procese v Republiki Sloveniji, za kar je doživljala hude kritike s strani Zveznega sekretariata za notranje zadeve in zvezne oblasti. Milica v tistih časih ni razmišljala tako kot politika, ki je imela svoje cilje in ambicije, milica je skrbela za javni red in mir ter za varnost ljudi in premoženja, skrbela je za javno varnost in ni dopuščala neupravičenega poseganja v njeno republiško pristojnost, kljub grožnjam iz Beograda.

Milica in organi za notranje zadeve so konec osemdesetih let začutili zaostrovanje razmer v odnosu Slovenija – Jugoslavija, zato so se temu primerno tudi pripravljali in temu primerno izvajali svoje zakonite naloge. In dobro je, da v knjigi avtorji opisujejo tudi skupni pristop milice in teritorialne obrambe pri obrambnih pripravah v okviru Manevrske strukture narodne zaščite, ki je vsaj za mene bil prehodni projekt, saj je medsebojno sodelovanje na varnostno obrambnem področju v oktobru leta 1990 začelo potekati po ustaljenih in utečenih poteh njunega medsebojnega sodelovanja v pripravah na izredne razmere in vojno. Vse to zelo lepo ter na primeren in dokumentiran način avtorji opisujejo v poglavju o načrtovanju posameznih aktivnosti Uprave za notranje zadeve Murska Sobota po zaključku delovanja Manevrske strukture narodne zaščite.

Osrednje poglavje v knjigi »Osamosvojitvena vojna v Pomurju«, ki ima preko dvajset podpoglavij in je po mojem poznavanju osamosvojitvene vojne v Sloveniji in vedenju o pisanju tematike iz novejše zgodovine, napisano na dopadljiv način in hkrati korektno, dokumentirano z uradnimi dokumenti, kronologijami posameznih dogodkov in zapisi takratnih organizacijskih enot organov za notranje zadeve Murska Sobota ter zapisi posameznih vodilnih oziroma vodstvenih delavcev, miličnikov in drugih delavcev enot organov za notranje zadeve. Pomembno se mi zdi predvsem to, da so mnogi dogodki ustrezno dokumentirani in da upoštevajo že objavljene publikacije in članke, ki opisujejo vojno v Sloveniji s strani vojnih veteranov Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze vojnih veteranov Slovenije. Vse to pa na primeren in za branje na zanimiv način dopolnjujejo mnogi spomini in zapisi pomembnih akterjev osamosvojitvene vojne, kjer so zajeti poveljujoči, aktivni miličniki, rezervni miličniki, teritorialci, civilisti in drugi.

V nadaljevanju avtorji pišejo o delu operativne skupine, inšpektorata milice, kriminalistične službe, delavcev Slovenske obveščevalno varnostne agencije v Murski soboti in delavcih logistične službe ter o razlogih za ustanovitev zbirnih centrov in o delu po koncu vojne za Slovenijo. Tudi v teh poglavjih avtorji pri pisanju uporabljajo uradne dokumente in druge zapise ter spomine posameznikov, kar daje knjigi ustrezno verodostojnost.

V zaključnem delu avtorji pišejo o Združenju Sever oziroma Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, Policijskem veteranskem društvu Sever za Pomurje in o spominskih obeležjih, s katerimi se ohranja  spomin na nekatere najbolj izpostavljene in uspešne obrambno varnostne akcije in spomin na tragične dogodke, katerim se ni bilo mogoče izogniti v vojni za samostojno Slovenijo.

Pričujoča knjiga z naslovom »Pomurje je gorelo modro« je izjemno delo avtorjev in vseh drugih, ki so kakor koli sodelovali pri nastajanju tako obsežnega, za zgodovino, tudi izjemnega dela. Ta publikacija je nov prispevek k že napisanim knjigam in drugim publikacijam o osamosvojitvenih procesih in vojni za samostojno Republiko Slovenijo, saj kritično in z ustrezno distanco opisuje dogodke v preteklosti.

Prepričan sem, da bo ta publikacija vzpodbudila tudi druga policijska veteranska društva in posameznike, da bodo na podoben način pristopili k pisanju o dogodkih, ki so na njihovem območju, ne le kazali svojo modro ali zeleno uniformo, temveč tudi svojo modrost pri svojih ravnanjih in dejanjih, ki so prispevala k temu, da danes živimo v samostojni, neodvisni in suvereni Republiki Sloveniji, pa če tudi ni gorelo ali je gorelo tako, kot  je na območju Uprave za notranje zadeve Murska Sobota.

Vsakdo, ki se loti zgodovinopisja, torej procesa ustvarjanja zgodovine s pisanjem del in knjig o zgodovini, v katerem z različnimi orodji in metodami (deskriptivno, analitično, historično…) ter na podlagi virov, s kritičnim odnosom do obstoječe dokumentacije in pričevanj, proučuje in nato interpretira osamosvojitvene procese in vojno za samostojno Republiko Slovenijo, si zasluži vsa priznanja in pohvale.

Zato se zahvaljujem vsem avtorjem in sodelujočim pri pisanju knjige »Pomurje je gorelo modro«, v svojem imenu in imenu Zveze policijskih veteranskih društev Sever, za prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina, saj nam poznavanje zgodovine omogoča razumevanje sedanjosti in nam istočasno omogoča »videnje« v prihodnost, ki pa žal ni takšna, kot smo si jo predstavljali in želeli ob osamosvojitvi Republike Slovenije v letu 1991.

Morda ni takšna prav zato, ker nekateri ob osamosvojitvi niso poznali dotedanje zgodovine Slovencev oziroma so jo začeli potvarjati, kar počenjajo še danes, namesto da bi se ukvarjali s sedanjostjo, za boljšo kakovost človeka vrednega življenja in za boljšo prihodnost.

Živeti v upanju in delati vse potrebno za lepšo prihodnost ni le modro ravnanje, temveč je izziv sodobnega časa ter moto ravnanj in dejanj policijskih vojnih veteranov združenih v Zvezi policijskih veteranskih društev Sever.