Predstavitev knjižnih novosti

Muzej policije, Kotnikova 8 v Ljubljani

V Zvezi policijskih veteranskih društev Sever smo ob 30. obletnici samostojne Slovenije založili tri knjige in jih 23. junija 2021 slovenski in interni javnosti predstavili v prostorih Muzeja policije v Ljubljani in sicer:

- Zbornik VEZISTI IN ZVEZE (soizdajatelji in založniki ZSČ, ZVVS, ZPVD Sever)

- Zbornik VOJNI UJETNIKI V SLOVENIJI 1991 (avtor Bogomil Brvar, založnik ZPVD Sever) in

- Knjižica KROGLA IN MEDALJE (avtor Janko Sever, založnik ZPVD Sever)

Po uvodnem nagovoru dr. Tomaža Časa, predsednika ZPVD Sever so o zborniku VEZISTI IN ZVEZE OB 30-LETNICI REPUBLIKE SLOVENIJE spregovorili mag. Andrej Bračko, direktor Urada za informatiko in telekomunikacije GPU, urednik zbornika dr. Alojz Šteiner in avtorja prispevkov iz Policije Igor Bogataj in Marjan Antončič.

Obsežna in zanimiva knjiga prinaša številne manj znane, zakrite ali celo pozabljene detajle o komunikacijah in komuniciranju v osamosvajanju pred tridesetimi leti, pa tudi razvoju na tem področju pred, med in po teh prelomnih dogodkih. 

Priprava in izdaja zbornika sta rezultat dobrega sodelovanja treh veteranskih in domoljubnih organizacij: Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častnikov s Slovensko vojsko ter Policijo, ki sta naslednici struktur obrambnih sil, ki so vojaško obranile samostojnost pred tridesetimi leti. K navedenim je kot sodelujoče pri nastajanju zbornika treba dodati še Zvezo radioamaterjev, Pošto in Telekom Slovenije ter javni RTV-servis, in seveda tudi številne posameznike, ki so pomagali pri zbiranju in preverjanju podatkov o izpostavljenih kadrih na področju zvez in telekomunikacij.

92 prispevkov v zborniku je oblikovalo 51 avtorjev različnih generacij in struktur. K temu je treba dodati še recenzentski mnenji, tri prevode v angleški jezik, predstavitve avtorjev in izdajateljev zbornika s podporniki ter donatorji. Na 876 straneh je tudi 370 fotografij, od tega 150 za tehnično kulturno dediščino, 33 dokumentov, šest preglednic in 12 shem.

Zbornik je razdeljen na devet vsebinskih delov oziroma poglavij. Prvi del sestavljajo popotnice zborniku z nagovori in primerom memorialnega zapisa – vezistu v spomin.

V drugem delu, z naslovom Zgovorna razvojna pot, je prikazan razvoj upravnih zvez, zvez milice in notranjih zadev ter zvez v razvojnih obdobjih Teritorialne obrambe, sledita prikaz zaščite v prenosu informacij in rešitve pri kriptozaščiti, elektronskem izvidništvu in protielektronskem delovanju ter opis vojaške elektronske industrije v Sloveniji do osamosvojitve. K temu je treba navesti še prispevke o kadrih od republike do občine in prispevka o usposabljanju in ocenjevanju bojne pripravljenosti na področju zvez. Posebno zanimiv je zapis o prvem nakupu radijske opreme Racal pred 50 leti v tujini.

Prispevki vezistov k osamosvajanju Slovenije so predstavljeni v tretjem delu. Tu so zapisi o zvezah za vrhovnega poveljnika oziroma predsednika Predsedstva Republike Slovenije, o komunikacijskih povezavah in komuniciranju v Republiški koordinaciji, o zvezah službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, o zvezah milice in notranjih zadev ter zvezah Teritorialne obrambe v prelomnem času 1990–1991. Zanimiv je prispevek o spremljanju zvez JLA med pekrskimi dogodki in v osamosvojitveni vojni. Splošnim opisom sledijo prispevki o zvezah in izkušnjah vezistov na nižjih ravneh ter dvanajst spominskih pričevanj in opisov. Sledita dva prispevka, prvi o podeljenih, drugi pa o nepodeljenih medaljah na področju zvez.

Prispevki radioamaterjev Slovenije so zbrani v četrtem delu zbornika. Iz njih lahko razberemo, zakaj so imeli radioamaterji v Sloveniji tako poseben prispevek in vlogo.

Prispevki, ki razkrivajo organizacijsko, strukturno in funkcionalno povezanost zvez ter telekomunikacij posebnega pomena zunaj obrambnega, vojaškega in varnostnega področja, vendar so z njim neločljivo povezane, so predstavljeni v petem poglavju. Temu so dodana pričevanja posameznikov iz PTT, pa tudi s področja oddajnih centrov RTV in o uporabi sredstev zvez železniškega gospodarstva za vojaške potrebe.

Šesto poglavje je namenjeno obdobju po osamosvojitvi in opisom organizacije, razvoja, usposabljanja ter delovanja sistemov zvez in informatike Teritorialne obrambe oz. Slovenske vojske in Policije, pa tudi izzivom digitalizacije, kibernetske zaščite in kibernetske obrambe. Zelo zgovorni so prispevki o vojaški in policijski opremljenosti s sredstvi, o modernizaciji, mednarodnem sodelovanju, varovanju šengenske meje mednarodnih vajah ter spremembah, ki iz tega izhajajo. Spominski del v tem poglavju prinašata prispevka o načelnikih zvez po osamosvojitvi in o slovesnostih ter praznovanjih vezistov v vojski.

Prispevek k ohranjanju tehnične kulturne dediščine zvez in telekomunikacij je naslov sedmega poglavja zbornika. Ta prinaša številne informacije in fotografije ter opise sredstev in sistemov zvez iz obdobij in struktur, ki jih v zborniku opisujemo pred tem. Poleg sredstev in sistemov so predstavljeni tudi nekateri zbiratelji.

V osmem delu so predstavljeni dokumenti, ki niso bili vključeni v prejšnje prispevke. Dodan je seznam slik, shem in preglednic ter kratic. Tudi vsi avtorji prispevkov so predstavljeni v tem delu. V njem so tudi posebna časovnico slovenske osamosvojitve in časovni pregled pomembnih dogodkov s področja zvez in informatike za obdobje od 1967 do 2021 ter povzetek zbornika, vse v slovenskem in angleškem jeziku. V devetem delu so predstavljeni izdajatelji zbornika in donatorji.

Ob koncu predstavitve so bile nekdanjim delavcem UIT GPU vročene zahvale za njihov prispevek k razvoju in delovanjuu zvez organov za notranje zadeve in danes policije skozi različna zgodovinska obdobja. 

 

Zbornik VOJNI UJETNIKI V SLOVENIJI 1991 sta predstavila recenzent dr. Savin Jogan,  in urednik Bogomil Brvar.

Publikacijo je izdala Zveza policijskih veteranskih društev Slovenije ob 30. obletnici samostojne države Slovenije. Avtorji v številnih publikacijah, ki so jih pripravile in izdale veteranske organizacije v posameznih regijah, obravnavajo tudi dogodke, povezane z vojnimi ujetniki, njihovo nastanitev, oskrbo, varovanje in drugo. Celoten sistem varovanja in oskrbe vojnih ujetnikov je bil enotno koordiniran, izvedbeno pa prilagojen možnostim in prostorskim okoliščinam, v katerih so vzpostavili zbirne centre.

Publikacija predstavi celovito strukturo sistema, tako da bralec dobi splošen – vseslovenski vpogled na vodenje-koordiniranje in izvedbo-operativo v zvezi z vojnimi ujetniki. Vsebina prvega dela upošteva hierarhijo veljavnega prava, tako predstavitvi mednarodnega humanitarnega prava s poudarkom na III. Ženevski konvenciji sledijo poudarki iz področja takrat veljavnega prava Republike Slovenije, pomembnega za ravnanje z vojnimi ujetniki, in pregled aktivnostmi na državni ravni. Drugi del publikacije predstavi zbirne centre po regijah oziroma po takratnih upravah za notranje zadeve. Publikacijo zaključuje pregled spominskih obeležij, postavljenih na krajih nekdanjih zbirnih centrov za vojne ujetnike.

Publikacija pomeni tudi simbolično zahvalo vsem delavcev takratnih organov za notranje zadeve, pripadnikom Teritorialne obrambe, aktivistom Rdečega križa, zdravstvenemu osebju in vsem drugim pripadnikom različnih organizacij, ki so na operativnem in logističnem področju v vsakem času, v težkih razmerah zagotovili in zagotavljali varno nastanitev, spoštovanje in vso oskrbo vojnih ujetnikov. Še posebej pa je treba poudariti prispevek civilnega prebivalstva, ki ni bilo vključeno v nobeno organizacijo, pa je s tiho podporo pomagalo pri oskrbi zbirnih centrov za vojne ujetnike, tiho zato, ker so njihovo pomoč uresničevali tako, da niso kakor koli izdali lokacij zbirnih centrov.

 

Knjigo KROGLA IN MEDALJE sta predstavila recenzent dr. Tomaž Čas in avtor Janko Sever. V knjigi je opisana tragična zgodba orožarja v pivški vojašnici Stanislava Požarja, ki ga je v vojni za Slovenijo 2. julija 1991, pri vojašnici Pivka, ustrelil podčastnik JLA.

S Stanetom so takoj po plebiscitu v letu 1990 navezali stik predstavniki slovenskih varnostnih organov. Postal je sodelavec takratne službe državne varnosti, kasneje Varnostno informativne službe. Pred tem je še v času MSNZ sodeloval s komandirjem Postaje milice Postojna, več let pa je bil tudi v rezervnem sestavu milice. V pripravah za obrambo Slovenije in med vojno za Slovenijo je aktivno sodeloval z milico, teritorialno obrambo in narodno zaščito. Stane je v času osamosvojitvenih priprav varnostnim in obrambnim strukturam poročal o bojni moči v pivški vojašnici, zbiral druge strateške informacije in podajal ocene o razpoloženju med častniki in vojaki. Bil je vrhunski tankovski orožar v pivški vojašnici in je po naročilu takratnega komandirja PM Postojna kar nekaj časa krajšal udarne topovske igle in jih nekaj deset dni pred pričetkom agresije na Slovenijo ob tehničnem pregledu tankov vstavil v topove, kar je tankistom onemogočilo izstreljevanje granat. Stane se je odzval tudi takratnemu vpoklicu, vendar mu je takratni komandir PM naročil, da ostane v vojašnici in v konspiraciji opravlja pomembne naloge.

Po naročilu Varnostno informativne službe je zbiral in posredoval strateške informacije, dan pred agresijo pa v tankovske motorje, prav po naročilu te službe, nasul sladkor, kar je polovici pivškega tankovskega bataljona preprečilo odhod do mejnih prehodov v Rožno Dolino in Vrtojbo. Tankovskim mitraljezom je dereguliral merilne naprave, tako da ti niso zagotavljali zadetka v cilj.

25.junija 1991 je vojašnico v Pivki s težavo zapustil, saj ga je iskala vojaška kontraobveščevalna služba. Kljub temu je po naročilu načelnika košanske narodne zaščite in poveljnika voda TO opravljal nevarne opazovane naloge o dogajanju v pivškem vojaškem kompleksu in širšem prostoru ter nagovarjal pripadnike JLA naj zapustijo JLA in se pridružijo slovenskih obrambnim silam. 

Posmrtno so mu bila podeljena odlikovanja: Častni znak svobode RS leta 1992 (predsednik republike), Častni vojni znak leta 1993 (minister za obrambo), Bronasti znak varnosti, minister za notranje zadeve, Zlata plaketa Slovenske varnostno obveščevalne agencije leta 2001, MORS je leta 2012 poimenoval vojašnico Pivka po Stanislavu Požarju, pred vojašnico je postavljeno spominsko obeležje.

 

Kljub prizadevanju Stanetove soproge in drugih posameznikov, ki so s Stanetom sodelovali, mu država ni priznala status pripadnika varnostno-obrambnih sil Republike Slovenije. V odločbi MORS, z dne 24.6.2002, je zapisano, da se vlogi Marte Požar ne ugodi, ker: ''V času omenjenega škodnega dogodka ni bil (Stanislav Požar) v statusu pripadnika takratne Teritorialne obrambe RS, niti ni bil vpoklican v enote rezervne sestave organov za notranje zadeve.«

Statusa pripadnika varnostno-obrambnih sil vojne za Slovenijo mu kljub številnim pričam in njihovim izjavam, da je bil vpoklican, niso priznali. Nekdanji direktor SOVA je na posvetu v Brežicah leta 2001 povedal: »VIS je proti koncu junija 1991 izdal ukaz in sodelavci so od skupaj 31 oklepnih vozil uspeli onesposobiti 15, tako da je proti zahodni meji tega dne odpeljalo le 19 oklepnih vozil. Petnajst onesposobljenih oklepnih vozil so usposobili šele po treh dneh, vendar kasneje niso več zapustila vojašnice. Eden od sodelavcev, ki so izvajali te naloge, je žal v vojni izgubil življenje« (edina smrtna žrtev v tistem času na Pivškem je bi Stanislav Požar).

Slovenska država v tridesetih letih ni mogla zagotoviti, da bi jugoslovanskega podčastnika, ki je Staneta Požarja ustrelil, privedla pred sodišče, kjer bi izpeljali zakonit in pravičen sodni proces in ugotovili materialno resnico. Letos ta kazenski pregon absolutno zastara.

 

 

Vse tri knjige predstavljajo obdobje delovanja organov za  notranje zadeve v vojni za Slovenijo leta 1991 na področjih, kjer je bilo delo organov za notranje zadeve ključno za uspeh dejavnosti v Republiki Sloveniji.

20210623 JANKO SEVER KROGLA IN MEDALJE

20210623 BOGOMIL BRVAR UREDNIK ZBORNIKA VOJNI UJETNIKI V SLOVENIJI 1991 video Platise