Šesta okrogla miza KoDVOS na temo Varnost oskrbe z vodo

Skupina za informiranje pri Koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije je 30. junija 2021 pripravila šesto spletno okroglo mizo z naslovom Varnost oskrbe z vodo. Sogovorniki so bili dr. Tomaž Čas, dr. Lidija Globevnik, dr. Dušan Plut in Niko Šuštarič.

Skupina za informiranje s pomočjo današnjih referentov, odpira dialog vezan na temo VARNOST OSKRBE Z VODO. Za to temo smo se odločili, ker je v tem trenutku tema aktualna, saj je pred nami za 11. 7. 2021 razpisan referendum, ker oblast ni želela slišati glasu stroke, okoljevarstvenih in civilnodružbenih organizacij ter več kot 53 tisoč podpisnikov peticije. Zato so navedeni zahtevali referendum za zaščito pitne vode in zavrnitev škodljivega Zakona o vodah. Žal posnetek okrogle mize tokrat zaradi tehničnih težav ni na voljo.

Tema je aktualna tudi za veterane Sever, saj smo v Listini vrednot zapisali tudi, da bomo skrbeli za ohranjanje javnega dobra, naravnih bogastev in zdravega življenjskega okolja. Pri tem smo izpostavili varstvo naravnih vrednot na območju Slovenije in skrb za ohranitev ter izboljšanje zdravega življenjskega okolja in proti njegovemu onesnaževanju.

Dr. Dušan Plut je spregovoril na temo: Voda, vodni viri kot pomemben dejavnik zagotavljanja nacionalne varnosti. V referatu je poudaril, da sta voda in vodni viri v 21. stoletju že postali ključni globalni naravni vir, postali so pomemben dejavnik zagotavljanja nacionalne varnosti, vodne samooskrbe držav in regij sveta. Slovenija se po količini vode na prebivalca uvršča med zelo bogate države. To je posledica velike povprečne količine padavin, prevlade prepustnih kamnin in reliefne razgibanosti.

Ključni problem rabe vode pa so neenakomerna prostorska razporeditev vodnih virov, spremembe rečnih pretokov, gladine talne vode in s tem razpoložljive količine vode preko leta, zelo pomembna ovira varne oskrbe pa je predvsem velika naravna ranljivost podzemnih voda (temeljni viri za oskrbo s pitno vodo) in neustrezna kakovost rečne vode za pitje brez predhodnega čiščenja. Podnebne spremembe bodo ranljivost slovenskih vodnih virov še povečale, njihove negativne posledice za oskrbo s pitno vodo so v določeni meri že prisotne.

Zato je treba preprečiti vse tiste posege v vodozbirna območja vodnih virov, predlagane spremembe Zakona o vodah pa posegov v priobalna in vodna območja ne zagotavljajo.

Hidrologinja dr. Lidija Globevnik je spregovorila na temo: Varstvo voda in oskrba z vodo. Izpostavila je, da je sistem oskrbe s pitno vodo v Sloveniji dobro razvit. Brez stalne skrbi in pozornosti kaj se dogaja z vodnimi viri, pa bo sistem ogrožen. Predstavila je tudi grožnje za varno oskrbo.

Reka ni samo korito z vodo. Je sistem, ki je neločljivo povezan z poplavnimi ravnicami. V Evropi je 60 odstotkov teh površin izgubljenih. So pozidane oziroma obdelane in zato ne morejo več opravljati svoje naravne vloge. To neposredno vpliva na biotsko pestrost na eni strani kot v končni posledici na naše zaloge pitne vode. Z njimi smo izgubili tudi velik del njihove sposobnosti za zadrževanje velikih količin vode. Ob vse rednejših vremenskih ekstremih v obliki poplav in suš je to seveda izredna (in tudi draga) izguba.

Evropski zeleni dogovor prav zato med drugim predvideva obnavljanje naravnih ekosistemov rek s poplavnimi ravnicami. Kar 25 000 km evropskih rek naj bi po tem načrtu nekega dne znova prosto teklo. A če so evropski načrti brez dvoma ambiciozni in bodo zahtevali veliko dela, sodelovanja in načrtovanja, so vse bolj jasno kaže, da so pri nas prioritete drugačne.

"Mi ponosno rečemo, da pijemo čisto vodo iz pipe, ki je bila pred tem le malo obdelana. Mislim pa, da smo na meji te vzdržnosti, da se premikamo in hodimo po robu,"  izpostavlja dr. Lidija Globevnik, ki opozarja, da bi se lahko že zelo kmalu, v petih, desetih letih, kvaliteta vode iz vrtin aluvialnih vodonosnikov poslabšala. "Novi zakon ne kaže v smer pametnega gospodarjenja."

Tudi sicer nimamo veliko razlogov, da bi bili pretirano zadovoljni s stanjem naših rek in poplavnih območij. Preliminarna ocena stanja poplavnih površin v Evropi, ki jo je za Evropsko okoljsko agencijo pripravil Evropski tematski center za celinske, obalne in morske vode (ETC IMC Water) in pri pripravi katere je kot vodilna avtorica sodelovala dr. Lidija Globevnik, kaže, da je obseg degradiranih poplavnih površin v Sloveniji precej večji od evropskega povprečja. Drži, da imamo v poprečju manj hudo degradiranih poplavnih območij, a po drugi strani je pri nas zelo malo površin z nizko stopnjo degradacije. Glede na aktualne spremembe zakona o vodah se zdi, da se v prihodnje stanje na tem področju ne bo izboljšalo.

Niko Šuštarič je predstavil pravne vidike problema novele zakona o vodah tako, da je podal primerjavo sedanje, veljavne in nove, sporne ureditve gradenj na vodnem in obvodnem svetu. Opozoril je tudi na resen okoljski problem v Beli krajini, ki ga predstavlja gnojenje z bioplinsko gnojevko iz bioplinske elektrarne pri Črnomlju, kar predstavlja na območju belokranjskega plitvega krasa neposredno grožnjo podtalnici, vodnim izvirom in črni človeški ribici.

Niko Šuštaršič je odvetnik v pokoju. Deset let aktivno deluje na področju varstva narave in okolja. Do letos je bil predsednik civilne iniciative oziroma Društva Proteus, gibanje za naravo in okolje Bela krajina. V društvu si že več let prizadeva za zavarovanje habitata močno ogrožene črne človeške ribice, ki je pred več kot tridesetimi leti odkrita v Beli krajini in nikjer drugje na svetu.