Z dnevom suverenosti se spominjamo odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije
V spomin na enega ključnih osamosvojitvenih dogodkov, odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pred 32 leti, danes obeležujemo dan suverenosti. Osrednja prireditev, ki sta jo organizirala Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo, je bila 25. oktobvra 2023 na Ptuju. Zbrane je najprej pozdravila Ptujska županja Nuška Gajšek, nagovoril pa minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.
Minister Boštjan Poklukar je v nagovoru spomnil na prelomne dogodke konec oktobra 1991. »V noči s 25. na 26. oktober je odplula ladja še z zadnjimi vojaki jugoslovanske armade z območja Republike Slovenije. Z odhodom zadnjega vojaka je tako Slovenija ne le pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država.« Kot je dejal, je bil to slovesen večer, ki je v našem kolektivnem spominu postal eden ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve naše države – celo eden vrhuncev tega procesa.
Takratno povezanost med Slovenci je primerjal s solidarnostjo med avgustovskimi poplavami: »Tako kot sta nas pred dobrimi tremi desetletji povezovala iskreno domoljubje in enotnost, nas je letos povezala solidarnost. Ob katastrofalnih avgustovskih poplavah in plazovih se je ponovno pokazalo, kaj zmoremo Slovenci. Na to sem osebno zelo ponosen, a ne tudi presenečen. Ko se namreč naš trdoživ narod znajde pred težko preizkušnjo in ko stoji na prelomnici, takrat spet znamo in zmoremo biti enotni in solidarni. Takrat v hipu pustimo ob strani vse naše dnevne razprtije in politična prerivanja ter lastne interese in ozkoglednost. Takrat postavimo na prvo mesto drug drugega in mu iskreno in srčno želimo samo dobro.«
Veterankam in veteranom se je zahvalil, da tako predano negujejo naš zgodovinski spomin in skrbijo za dediščino naše države.
V kulturnem programu so nastopili Komorni zbor Kor pod vodstvom zborovodje Danijela Tementa, solistka Amadeja Dvoršak, Aleš Goričan kot Marcus Antonius Primus ter voditelj in režiser Peter Srpčič.
Foto in video: Brane Gradišnik
Ozadje
Dan suverenosti kot državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, praznujemo od leta 2015. Dobili smo ga na pobudo Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Z njim obeležujemo odhod zadnjih enot in vojakov jugoslovanske armade z območja Republike Slovenije. Kot je bilo zapisano v predlogu za uvedbo praznika, je njegov namen poudariti in utrjevati pomen suverene države. 25. oktober namreč predstavlja dan, ko je Slovenija ne le pravno formalno, temveč tudi dejansko postala suverena država, na katero smo ponosni tudi danes, je pisalo.
Dan suverenosti je vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav. Naslednjič bo kot tak obeležen leta 2026, ko bo njegovo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve.
Po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije so proti mejnim prehodom Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko krenile enote jugoslovanske vojske (JLA), da bi "zavarovale enotnost SFRJ". Temu se je uprlo vodstvo novo nastajajoče države Slovenije in sledil je neizbežen spopad JLA z enotami slovenske Teritorialne obrambe in policije.
Deseti dan vojne, 7. julija 1991, je bila po mukotrpnih pogajanjih ob prisotnosti »evropske trojke diplomatov« sprejeta t.i. Brionska deklaracija, ki je zapovedovala zamrznitev osamosvojitvenih aktivnosti v Sloveniji za dobo treh mesecev in prihod opazovalcev EU v Slovenijo. Glede na nadaljnji razvoj dogodkov v Sloveniji je 18. julija 1991 takratno Predsedstvo SFRJ sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije, ki mora biti zaključen 18. oktobra 1991. Začelo se je obdobje intenzivnih pogajanj delegacije Republike Slovenije (t.i. Bogatajeva komisija), z delegacijo Jugoslovanske armade preostanka SFRJ.
Enote JLA so se začele umikali iz vseh vojaških objektov na celotnem območju Republike Slovenije. Kolone vozil, tehnike in ljudi so se premikale po cestah, železnici in morju. S ptujskega so se zadnji pripadniki JLA umaknili 30. septembra, ko so v ptujski vojašnici formirali kolono in krenili proti izhodu iz Slovenije. Ostale objekte na ptujskem so zapustili že pred tem.
Ker je bilo ugotovljeno, da se JLA ne bo uspela v celoti umakniti iz Slovenije do dogovorjenega roka (18.10.), so bila 10. oktobra 1991 v Beogradu in 18. oktobra 1991 v Ljubljani dodatna pogajanja, na katerih je bil rok umika JLA podaljšan do 25. oktobra 1991 do 24. ure, dogovorjene pa so bile še zadnje podrobnosti umika preko Luke Koper proti Jugoslaviji.
Zakaj Luka Koper? Odločitev je bila politična, ob sugestiji pogajalske skupine. Možnosti je bilo več: preko Madžarske, iz luke Trst, ali luke Koper. Odločitev je bila luka Koper, na kar smo se dobro pripravili. Iz pristanišča v Kopru se je JLA začela umikati 20. oktobra 1991, kot zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra sta v Koper priplula tudi malteški trajekt Venus in vojaški trajekt PO-9, ki sta vkrcala še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.45 uri, ladja Venus pa je slovensko morje zapustila v prvih urah 26. oktobra 1991.
V tem času je bilo na širšem območju Ptuja sedem objektov v lasti JLA, od katerih je bila največja ptujska vojašnica, v kateri je takrat bilo okrog 700 pripadnikov. V času osamosvajanja Republike Slovenije so bili na Ptuju trije strelski incidenti. Prvi se je zgodil že 24. maja 1991, v času Pekrskih dogodkov, ko je vojak iz ptujske vojašnice streljal na delavce Elektra Maribor in ranil elektromonterja Borisa Frasa. 27. junija je prišlo do streljanja ob barikadi v okolici takratne zgradbe Radio-Tednika Ptuj, v katerem je bil ranjen teritorialec Ivan Bukšek. Do streljanja pa je prišlo tudi 29. junija 1991 ob barikadi v Prešernovi ulici, v katerem je bil ranjen miličnik Franc Širovnik.
Zadnji vojaki JLA so se torej umikali iz vseh vojaških objektov na celotnem območju Republike Slovenije. Čas do dokončnega umika je bil za pripadnike TO in policiste poln negotovosti, napetosti, nevarnosti izbruha novih oboroženih spopadov, pogajanj in nenazadnje prevzemanja izpraznjenih vojaških objektov v varovanje in upravljanje. Vojaške enote so zapuščale tudi vojaške objekte na območju Vzhodnoštajerske pokrajine, česar se bomo spomnili na tokratni slovesnosti na Ptuju. Kraj letošnjega praznovanja prav zaradi dogodkov v času osamosvajanja torej ni izbran naključno.
