Osrednja proslava ob Dnevu suverenosti in 31. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije

Pomurski sejem Gornja Radgona

V noči na 26. 10. 2022 je minilo 31 let, odkar je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. S tem je bila v Sloveniji dokončno končana osamosvojitvena vojna, Slovenija pa je postala suverena država. Osrednja državna slovesnost je bila v Gornji Radgoni.

Dan suverenosti kot spominski dan na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v Sloveniji zaznamujemo od leta 2015. 25. oktobra 1991 je nekaj minut pred polnočjo Luko Koper zapustila še zadnja ladja z vojaki agresorske JLA. Ta je Slovenijo napadla 26. junija 1991. Sledilo je deset dni spopadov, ki so se končali s pogajanji na Brionih. Na njih sta se ob pomoči mednarodne skupnosti obe strani zavezali k prekinitvi sovražnosti, Slovenija pa se je obvezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitveni proces. Še preden je moratorij potekel, je takratno jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep o umiku JLA iz Slovenije. JLA se je nato postopoma umaknil do 26. oktobra 1991.

»Osamosvojitev je častno, največje dejanje Slovenska osamosvojitev je častno, je največje dejanje, zanj pa sta bila zaslužna tedanja celotna slovenska politika in celotno slovensko ljudstvo«, je na osrednji slovesnosti ob dnevu suverenosti v Gornji Radgoni poudaril obrambni minister Marjan Šarec.  "Zato je prav, da slavimo take praznike naše edine in lastne države, o kateri so naši predniki sanjali stoletja, mi pa imamo ta posebni privilegij in čast, da lahko v njej živimo," je dodal slavnostni govornik. V uvodu je spomnil, da so se prizadevanja za slovensko samostojnost začela že zdavnaj prej. Omenil je miting resnice leta 1989, ko je milica preprečila, "da bi mitingaši vdrli na slovensko ozemlje in poskusili zamenjati slovensko vodstvo", dopolnila tedanje republiške ustave, ki so dala osnovo za samoodločbo, in plebiscit, na katerem so se Slovenci prepričljivo izrekli, da želijo živeti v svoji državi. "Ker nam je bilo dovolj skupnosti, ki nas ne spoštuje in ne spoštuje človekovih pravic in želja posameznih narodov," je poudaril Šarec. V kratki, a težki in presunljivi vojni je bilo po njegovih besedah v narodu nekaj neponovljivega in veliko upanja. "Velikokrat slišimo, da je bila politika takrat enotna. Seveda ni bila vedno enotna, a to ne zmanjšuje uspeha, kajti ključen je bil narod. Čeprav si nekateri danes pripisujejo zasluge, češ da so samo oni zaslužni, ne, celotna politika je bila zaslužna in celotno slovensko ljudstvo. In osamosvojitev je zasluga vsake Slovenke in vsakega Slovenca, ki je imel takrat željo in ki je verjel, da bo slovenski narod živel suvereno v družbi drugih narodov. In tudi takrat smo samo sanjali, danes pa živimo v skupnosti, ki se ji reče EU," je dejal minister.

Zasluge TO-ja in milice

Posebej je omenil zasluge tedanjih teritorialne obrambe in milice, brez katerih – in ob njiju vseh drugih – ne bi bili nikoli samostojni. Vsaka žrtev, ki je bila podarjena na oltar domovine v slovenski osamosvojitveni vojni, pa si zasluži časten in dostojen spomin, je opozoril Šarec in dodal, da to storimo tako, da ponosno slavimo svoje praznike, izobešamo našo zastavo, da vedno s ponosom izpričujemo, da smo Slovenke in Slovenci ter da nas nikoli ni sram naše zgodovine, kakršna koli je že bila. Ni bila vedno takšna, kot bi si želeli, ampak je naša. In vsak narod ima svojo zgodovino, takšno, kakršno je živel skozi stoletja, je med drugim še povedal minister za obrambo.

Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je v slavnostnem nagovoru spomnil na umik jugoslovanske vojske iz mesta, opozoril na "svetovno norost", ki se dogaja danes v Ukrajini, in si zaželel, da bi bilo krvi čim manj, da bi zmogli graditi jutrišnji dan po svoji meri in po svojih željah.

Slovesnost je potekala pod sloganom Veterani smo za suverenost in proti kršenju suverenosti drugih, v dvorani Pomurskega sejma d.o.o. v Gornji Radgoni pa sta jo organizirali Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, v. d. generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, brigadir Franc Koračin.

V kulturnem programu so nastopili dijaki Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer in Policijski orkester pod taktirko Tomaža Kmetiča, prireditev pa je povezoval Stane Kocutar.

Foto in video: Brane Gradišnik in Janez Platiše

---