Razkritje spominske plošče hraniteljem orožja
Ljubljana, Tržaška 135
V prostorih Slovenija avta je bilo od 19.12.1990 do 5.11.1991 tajno skladišče orožja, streliva, eksplozivnih in protioklepnih sredstev ter opreme in dokumentacije Posebne enote milice UNZ Ljubljana mesto in Ljubljana okolica.
Prisotne je najprej nagovoril predsednik PVD Sever Ljubljana g. Emerik Peterka, ki je med drugim povedal: »Milica je v času priprav na agresijo zagotovila ustrezno število orožja, streliva, eksplozivnih sredstev in druge opreme za potrebe svojih vojnih in posebnih enot milice. Seveda vsega orožja nismo mogli razdeliti takoj, ampak smo ga delili glede na to, koliko moštva in rezervnega sestava je bilo vpoklicanega. Za preostalo orožje, ki ga nismo mogli skladiščiti v lastnih objektih, pa je bilo potrebno najti ustrezne tajne lokacije za hrambo. Pred vodstva naših enot so se postavila resna vprašanja, kam shraniti del svojega orožja, streliva in opreme. Za to smo potrebovali zanesljive ljudi, ki so bili dovolj pogumni in pripravljeni to nalogo sprejeti. Ko so se ti dogodki pred 22-timi leti vrstili z vrtoglavo naglico in ko so se odločitve sprejemale velikokrat v trenutku, se je vse to udeležencem takratnih dogodkov zdelo samoumevno. Nihče, ki je bil s srcem pri stvari, tudi ni veliko ali pa sploh nič razmišljal o nevarnostih, ki mu lahko grozijo. Tudi takratni odgovorni pri Slovenija avtu niso veliko razmišljali o nevarnostih, ko je bilo potrebno pomagati«.
Slavnostni govornik, takratni poveljnik Posebne enote milice UNZ Ljubljana mesto in Ljubljana okolica Stane Leskovšek, je prisotne spomnil na nekaj pomembnih datumov in z njimi povezanih dogodkov. Med drugim je povedal: » Leto prej je poveljnik RŠ TO general Ivan Hočevar skorajda razorožil TO in zahteval, da se njihova oborožitev odpelje v skladišča JLA. Nastala je MSNZ, tajna in enkratna organizacija. Posebej izbrani miličniki in teritorialci smo z roko v roki poskrbeli, da je prešel dobršen del orožja nazaj bodočim osamosvojiteljem. Že takrat so nastala tajna skladišča. To je bila tudi zame učna ura. Naše skladišče je bilo v prostorih UNZ Ljubljana mesto, na Prešernovi 18, nasproti vojaške bolnice Mladika. Odšel sem do direktorja servisa Zastava avto Mirana Koširja, s katerim sem sodeloval že v času, ko sem bil komandir PM Vič. 14.12.1990 sem mu zaupal željo in prošnjo. Takoj je pristal, da za naše potrebe izbere najbolj varno lokacijo v tem objektu. Prostor sva si ogledala, prevzel sem ključe, zamenjal ključavnico in preselitev se je pričela 19.12.1990. Šele po vojni sem mu povedal, kaj je bilo v teh prostorih. Nekajkrat sem ga obvestil, kdaj bo skladišče v funkciji, da je lastne varnostnike odpeljal na obhod, da raztovarjanje in odvozi niso bili kompromitirani. Ključe skladišča smo imeli samo vodja tehničnih zadev Andrej Božič, moj namestnik Stane Plohl (žal pokojni) in jaz. V skladišče smo sprva prihajali sami, kasneje vse več PEM-ovcev, ker sami trije nismo zmogli opraviti vsega. Še posebej je bilo naporno skladiščiti vse, kar nam je bilo dodeljenega iz zavzetega skladišča JA v Borovnici. Zaradi stroge konspiracije niti načelnika UNZ Ljubljana mesto in UNZ Ljubljana okolica do konca vojne nista bila seznanjena s tem tajnim skladiščem.
Po odločitvi vodstva MNZ je 05.11.1991 republiški podsekretar Pavle Čelik odredil, da disperzirano orožje z dokumentacijo enote dostavijo v skladišče MNZ. V tem skladišču je bilo po zadnji evidenci 3232 kosov orožja. Mnogo streliva, bomb in protioklepnih sredstev je bilo uporabljenih na usposabljanjih. Skladišče smo izpraznili. Ključe sem z zahvalo predal Miranu Koširju, brez kakršnih koli nadomestil. Le prijateljstvo se je še poglobilo«.
Spominsko obeležje sta slovesno razkrila g. Miran Košir, takratni vodja servisov Zastava avto in g. Stane Leskovšek, takratni poveljnik PEM UNZ Ljubljana mesto in okolica.
V kulturnem programu sta sodelovala kvintet Policijskega orkestra in Ženska vokalna skupina Brinke, program pa je povezoval Anton Pozvek. Za pogostitev je poskrbelo gostinstvo ČOP iz Podkuma.