Sporočilo ob 100-dnevnem odštevanju do Mednarodnega dneva miru

13. junij 2018

Mednarodni dan miru, ki ga vsako leto obeležujemo 21. septembra, pooseblja našo skupno željo, da bi se konflikti vseh oblik končali ter da bi se zavarovale človekove pravice vseh. Na ta dan Združeni narodi zahtevajo 24-urno prekinitev ognja po vsem svetu v upanju, da bomo nekega dne, še za časa našega življenja, priča koncu nasilja.

Vendar pa je za doseganje miru potrebno več kot le to, da odložimo orožja. Resnični mir pomeni tudi, da se postavimo za človekove pravice vseh ljudi na svetu. Zato je tema letošnjega Mednarodnega dneva miru: »Pravica do miru – Splošna deklaracija o človekovih pravicah praznuje 70 let«.

Ker se dan bliža, moramo podvojiti svoja prizadevanja za naslavljanje temeljnih vzrokov za konflikte in nadaljevati s svojim delom za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, vključno s spodbujanjem vključujočih družb, zagotavljanjem dostopa do pravice in gradnjo odgovornih institucij.

Postavimo se za človekove pravice vseh, v imenu miru za vse.

António Guterres

 

Na Mednarodni dan miru se spominjamo krute cene vojne. Uničenih šol. Bombardiranih bolnišnic. Razbitih družin. Beguncev, ki iščejo pomoč. Držav v krizi. 

Organizacija Združenih narodov se je rodila iz grozljive svetovne vojne. Naša naloga je, da delujemo za mir – vsak dan in vsepovsod. Nobenemu skupinskemu interesu, nacionalni ambiciji ali politični razliki ne bi smelo biti dovoljeno, da ogrozi mir.

Na ta Mednarodni dan miru pozivamo k prekinitvi ognja po vsem svetu. 

Nikoli in nikdar si ne smemo prenehati prizadevati za konec oboroženih spopadov. Do miru imajo pravico in željo vsi ljudje. Mir je osnova za napredek in dobrobit – srečne otroke, cvetoče skupnosti in mirne, uspešne države.

Zaobljubimo si, da bomo danes in vsak dan stopili skupaj za mir, ki si ga vsi želimo in zaslužimo.

António Guterres

 

Tema Mednarodnega dneva miru 2018 je »Pravica do miru – Splošna deklaracija o človekovih pravicah praznuje 70 let«

Z omenjeno temo se praznuje 70. obletnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah.

Splošna deklaracija o človekovih pravicah predstavlja mejnik v zgodovini človekovih pravic. Sestavili so jo predstavniki z različnimi pravnimi in kulturnimi ozadji iz vseh regij sveta, v Parizu pa jo je 10. decembra 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov kot skupni standard, za dosego katerega bi si morali prizadevati vsi ljudje in vsi narodi.
Splošna deklaracija, ki je prevedena v več kot 500 jezikov in je kot taka najbolj pogosto prevedeni dokument na svetu, ima danes enak pomen, kot ga je imela na dan, ko so jo sprejeli.

»Čas je, da vsi narodi in vsi ljudje pričnemo uresničevati ideje, zapisane v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki prepoznava prirojeno dostojanstvo ter enake in neodtujljive pravice vseh pripadnikov človeške rase. Letos mineva 70 let, odkar je bil sprejet ta prelomni dokument.« – Generalni sekretar António Guterres

V 3. členu Splošne deklaracije je navedeno: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« To so gradniki, na katerih so osnovani svoboda, pravica in mir na svetu.

Vendar pa splošna deklaracija ne vsebuje ločenega člena o »pravici do miru«. Zato vas letos sprašujemo:

Kaj za vas pomeni »pravica do miru«?

Svoje ideje lahko z nami delite z oznakama #peaceday in #standup4humanright.

V dneh, ki nas ločijo od mednarodnega dneva miru, ki ga obeležujemo 21. septembra, pozivamo vse, da ukrepajo.

Šestnajsti cilj trajnostnega razvoja (SDG 16), Mir, pravica in okrepljene institucije, lahko podprete tako, da iščete mirne rešitve konfliktov, ki se zgodijo v vaši okolici. Del rešitve ste lahko že z majhnimi koraki. Preprečite lahko, da bi se v šoli ali v vaši skupnosti komu zgodila krivica, in sicer tako, da k težavi pristopite mirno in brez nasilja ter prijavite morebitna kazniva dejanja, vključno s spletnim nadlegovanjem. Zavedanje o človekovih pravicah lahko širite tako, da zbirate in širite videoposnetke o čim več členih v čim več jezikih. Preberite enega od 30 členov Splošne deklaracije v katerem koli od 135 jezikov, ki so trenutno na voljo, se pri tem posnemite in videoposnetek delite s svojimi prijatelji.

Za pravice se lahko zavzemate tako, da spregovorite, ko vidite, da je nekdo drug ogrožen, in podprete človekove pravice drugih na delovnem mestu, v šoli ali pri večerji.

Razmislite lahko tudi o tem, kako se vsak od nas lahko vsak dan postavi za pravice drugih.