Osrednja slovesnost ob državnem prazniku dnevu suverenosti

Celje

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever sta v sodelovanju z OZVVS Celje, PVD Sever za celjsko območje in Hišo kulture Celje pripravili osrednjo slovesnost ob državnem prazniku dnevu suverenosti in 27. obletnici dokončnega umika JLA iz Slovenije. Slovesnost je bila 25. oktobra 2018, ob 17. uri, v dvorani A Celjskega sejmišča.

Slavnostni govornik je bil Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije, ki je med drugim dejal: »da današnji praznik obeležuje še zadnje dejanje slovenske osamosvojitve. Ta osamosvojitev je zanj edinstvena zasluga slovenskega naroda in ne samo nekaterih posameznikov«. Kot je dejal Šarec: "je današnji praznik zadnji izmed tistih, ki obeležuje borbo, ki se je bila z orožjem. Poznejša dejanja pa so bila diplomatska. "Če ne bi bilo vojske, policije in pogumnega naroda, svoje države ne bi imeli. Brez tega zanosa in ponosa bi še enkrat zamudili priložnost za lastno državo," je poudaril.

Po njegovih besedah se zgodovina Slovenije ni začela z osamosvojitvijo, ampak že zdavnaj prej. Spomnil je na velike zasluge Rudolfa Maistra, na vse žrtve in grozote druge svetovne vojne ter na dogodke pred osamosvojitvijo. "20. stoletje se je odvijalo po svoji poti, zgodila se je druga svetovna vojna, ki je prinesla ogromno gorja. Prišla je Jugoslavija kot naša skupna država," je dejal Šarec. A nadaljeval, da se je potem ta skupna država obrnila proti slovenskemu narodu. Takrat je slovenski narod spoznal, da ne bo mogel več živeti v državi, v kateri en narod želi prevlado nad drugim. Za Šarca se zgodovina ne pusti spreminjati, zato je treba vse dogodke postaviti v pravilno kronologijo. Šarec je ob praznovanju dneva suverenosti poudaril tudi, da moramo storiti vse, da bo slovenski narod priznan in cenjen v svetovni in evropski javnosti. Še pred tem pa moramo spoštovati ter ceniti svoje simbole, praznike, svojo neodvisnost in suverenost mi sami. Opozoril je namreč, da Slovenci ne znamo praznovati državnih praznikov in zato krivimo politiko. Sam pa meni, da moramo praznike praznovati tudi zaradi tistih, ki so dali življenja za domovino. 

Zbrane je nagovoril tudi celjski župan Bojan Šrot, ki ocenjuje: »da so se v začetku 90. let prejšnjega stoletja zgodile velike družbene in politične spremembe. Pokazala se je namreč velika želja po drugačni politični ureditvi z več demokracije. Slovenci smo se takrat odločili stopiti na pot svoje samostojnosti. To smo nato leta 1991 obranili tudi z orožjem." Dejal je, da je treba vrednote, kot so vera v lepšo prihodnost in domoljubje prenesti na mlajšo generacijo. Manjka nam spoštljivega odnosa do simbolov države in nosilcev političnih funkcij.

Slovesnost so svojo prisotnostjo počastili tudi predsednik Republike Slovenije, minister za notranje zadeve s sodelavci, državni sekretar v ministrstvu za obrambo s sodelavci, vršilka dolžnosti generalnega direktorja policije s sodelavci, predstavniki Generalštaba in enot Slovenske vojske, ruski veleposlanik v Sloveniji, idr.

Na prireditvi so sodelovali zastave in prapori Slovenske vojske, Policije, Specialne enote policije, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Manevrske strukture narodne zaščite 1990 v TO in ONZ, pokrajinskih in območnih odborov ZVVS ter vseh policijskih veteranskih društev Sever.

Umetniški program so izvedli Policijski orkester pod taktirko Tomaža Kmetiča, pripovedovalci Maša Budič, Sara Dirnbek in Gregor Hribar, ter plesalci Ana Cvelfar, Kaja Vajdetič, Lia Hofman, Vita Vybihal, Ema Žurej, Eva Plevnik, Teja Drobnjak in Brina Dokl.

 

Odhod zadnjega vojaka JLA je bil zaključek oborožene obrambe procesov slovenske osamosvojitve. Dogodki, ki jih povezujemo z osamosvojitvenimi procesi, so se začeli že s preprečitvijo t.i. mitinga resnice v Ljubljani leta 1989, nadaljevali so se s prvimi demokratičnimi večstrankarskimi volitvami aprila 1990, s poskusom razorožitve slovenske teritorialne obrambe, ustanovitvijo manevrske strukture narodne zaščite, plebiscitom in vojno za samostojno Slovenijo 1991. S sklepnim dejanjem, odhodom JLA iz Slovenije, je proces osamosvojitve prešel v zaključno fazo, ko je bila potrebno le še pridobiti mednarodno priznanje nove države.

Iz pristanišča v Kopru se je JA začela umikati 20. oktobra 1991, kot zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra sta v Koper priplula tudi malteški trajekt Venus in vojaški trajekt PO-9, ki sta vkrcala še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.45 uri, ladja Venus pa je slovensko morje zapustila v prvih minutah 26. oktobra 1991.

Obeleževanje odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je v preteklih letih potekalo zelo različno in na različnih krajih. Za obeleževanje okroglih obletnic vsako peto leto v Kopru sta v preteklosti menjaje skrbeli ministrstvi za obrambo in za notranje zadeve.

Od leta 2009 vsakoletne slovesnosti skupaj organizirata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Leta 2009 je bila slovesnost v Vipavski vojašnici, 2010 v Mariborski Kadetnici, 2012 v Radencih, 2013 v Cerkljah ob Krki in 2014 v Radovljici. Ob 24. obletnici odhoda JLA iz Slovenije smo prvič obeleževali državni praznik dan suverenosti. Slovesnost 2015 v Novem mestu in 2017 v Pivki sta pripravili ZVVS in ZPVD Sever, državna obeležitev dneva suverenosti in 25. obletnice odhoda JLA iz Slovenije v letu 2016 pa je potekala v organizaciji vladnega odbora za državne proslave v Kopru.

Zadnji vojaki JLA so se umikali iz vseh vojaških objektov na območju Republike Slovenije. Čas do dokončnega umika je bil za pripadnike TO in policiste poln negotovosti, napetosti, nevarnosti izbruha novih oboroženih spopadov, pogajanj in nenazadnje prevzemanja izpraznjenih vojaških objektov v varovanje in upravljanje. Vojaške enote so zapuščale tudi vojaške objekte na območju Spodnje Savinjske regije, česar smo se spomnili na tokratni slovesnosti v Celju.

Foto in video: Janez Platiše

 

20181025 MARJAN SAREC SLAVNOSTNI GOVORNIK V CELJU OB DNEVU SUVERENOSTI

Celje, 25. 10. 2018 - Predsednik vlade Marjan Šarec je na osrednji slovesnosti ob dnevu suverenosti v Celju in 27. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije kot slavnosti govornik dejal, da današnji praznik obeležuje še zadnje dejanje slovenske osamosvojitve. Ta osamosvojitev je zanj edinstvena zasluga slovenskega naroda in ne samo nekaterih posameznikov.
Kot je dejal Šarec, je današnji praznik zadnji izmed tistih, ki obeležuje borbo, ki se je bila z orožjem, poznejša dejanja pa so bila diplomatska.
"Če ne bi bilo vojske, policije in pogumnega naroda, svoje države ne bi imeli. Brez tega zanosa in ponosa bi še enkrat zamudili priložnost za lastno državo," je poudaril.

20181025 POZDRAVNI NAGOVOR BOJANA ŠROTA NA PROSLAVI OB 'DNEVU SUVERENOSTI' V CELJU

Celje, 25.10. 2018 - Zbrane je nagovoril tudi celjski župan Bojan Šrot, ki ocenjuje, da so se v začetku 90. let prejšnjega stoletja zgodile velike politične spremembe. Pokazala se je namreč velika želja po drugačni politični ureditvi z več demokracije.

20181025 UMETNIŠKI PLESNI UTRINEK S PROSLAVE OB 'DNEVU SUVERENOSTI' V CELJU

Celje, 25.10.2018 – V umetniškem plesnem nastopu so nastopile Ana Cvelfar Kaja Vajdetič, Lia Hofman, Vita Vybihal, Ema Žurej, Eva Plevnik, Teja Drobnjak, Brina Dokl. Koreografinja je bila Aja Zupanec